Franja

stick around neprehodni glagol
ostati na mestu, biti razpoložljiv; pohajkovati okoli

stȉgnuti stignēm
1. dohiteti: jedva sam te stigao
2. doseči: uobraženi mladić misli da je stigao Prešerna
3. doleteti, zadeti: i tebe može to da stigne; božja te kletva stigla naj te zadene božja kazen; suza te moja stigla
4. dospeti: stiglo je pismo; vojska je stigla do granice domovine; daleko je stigao veliko je dosegel v življenju; duša stiže do jabučice duša mu je prišla do grla od velikega napora
5. zadostovati, biti dovolj: jedva su mi stigle pare da sve to kupim; nije mi stiglo novaca
6. stignuti do velikoga glasa postati slaven; biti kadar stignuti i uteći biti zelo sposoben in iznajdljiv
7. utegniti: nisam stigao da napišem pismo

stilliegen^*, stillliegen* (still-liegen) mirovati, ležati mirno, biti miren

stillliegen^* mirovati, ležati mirno, biti miren

stillsitzen^* mirno sedeti, biti miren

stimare

A) v. tr. (pres. stimo)

1. ceniti

2. imeti za, šteti za

3. čislati, ceniti

B) ➞ stimarsi v. rifl. (pres. mi stimo)

1. šteti se za, imeti se za

2. nareč. biti ponosen na

stimmen

1. držati, biti res/pravilen/točen/v redu

2. ujemati se (auf/zu z)

3. spraviti v določeno razpoloženje; traurig stimmen razžalostiti, žalostiti; froh stimmen razveseliti, razveseljevati; nachdenklich stimmen dati misliti; gut stimmen spraviti v dobro voljo; schlecht stimmen spraviti v slabo voljo

4. (seine Stimme abgeben) glasovati

5. Instrumente: uglaševati, uglasiti

stink^*2 [stiŋk]

1. neprehodni glagol
smrdeti, neprijetno dišati, zaudarjati (of po)
figurativno biti na slabem glasu, biti razvpit, zoprn

2. prehodni glagol (često up)
zasmraditi, okužiti
sleng nadišaviti (koga)
sleng (za)duhati

to stink of money sleng biti zelo bogat; valjati se v denarju
he stinks whisky smrdi (diši) po whiskyju
the fumes stunk up the room hlapi so zasmradili sobo
to stink in one's nostrils biti zoprn komu
he can stink it a mile off on to lahko zaduha na miljo daleč

stinken (stank, gestunken) smrdeti; zaudarjati; figurativ smrdeti (komu), ne dišati; biti zoprn/odvraten; mir stinkt es dosti imam (česa); hier stinkt etwas nekaj smrdi; nach Geld stinken biti grdo/hudo bogat; vor Geiz stinken biti skrajno skop; zum Himmel stinken smrdeti do nebes

stint² [stint] prehodni glagol
omejiti, stisniti, zategniti, varčevati (in z)
skopo dajati, skopariti; od ust komu pritrgovati, ne privoščiti (hrane); dodeliti določeno nalogo; zaskočiti, obrejiti (kobilo)
zastarelo nehati (kaj) delati, prekiniti
neprehodni glagol
omejevati se, biti varčen

he stints his children of milk skopari pri mleku za otroke
to stint food (money) skopariti s hrano (z denarjem)
to stint o.s. omejevati se, ne si privoščiti potrebnega, skrajno skopariti
stinted omejen, pičel

stīpendior -ārī -ātus sum (stīpendium) preje(ma)ti mezdo (plačo, plačilo) za službo, služiti kot mezdnik (najemniški vojak), biti mezdnik (najemniški vojak): regi eorum peditum DC milia … stipendiantur Plin., infantes Pontici butyro stipendiati Tert. služeči za surovo maslo, za mezdo (plačilo) prejemajoči surovo maslo.

stočáriti stòčarīm rediti živino, biti živinorejec

stoke [stóuk]

1. prehodni glagol
bezati, drezati, vzdrževati (ogenj) (često up)
nalágati (na ogenj), kuriti (peč)
figurativno netiti (sovraštvo); natrpati, nabasati (koga) (s hrano)

2. neprehodni glagol
kuriti, biti kurjač
pogovorno basati se s hrano, hitro jesti, goltati

to stoke o.s. dobro se najesti, nabasati se
he makes a living by stoking služi si kruh kot kurjač
to stoke up sleng z apetitom jesti

stomach² [stʌ́mək] prehodni glagol
(po)jesti (s tekom), pogoltniti, prebaviti
figurativno prenašati, (pre)trpeti (žalitev); sprijazniti se z
zastarelo biti užaljen, jezen

I can't stomach criticism ne prenesem kritike
to stomach an insult (an affront) figurativno požreti žalitev

stomachor -ārī -ātus sum (stomachus kot telesni del, v katerem je tudi žolč) biti ne(je)voljen, biti zlovoljen, biti jezen, (raz)jeziti se, (raz)srditi se, biti nasršen, (na)sršiti se ipd.: Sen. ph. idr., si stomachabere et moleste feres, plura dicemus Ci., saepe videbam … irascentem et stomachantem Philippum Ci.; s praep.: Scipio cum stomacharetur cum C. Marcello Ci. ko se je pričkal, cum … prave sectum stomacheris ob unguem H.; z abl. jeziti se nad čim, na kaj: Aug., iucundissimis litteris stomachatus sum in extremo Ci. ep.; s quod: non dubito, quin … stomachere, quod tecum de eadem re agam saepius Ci. ep.; s si: stomachabatur senex, si quid asperius dixeram Ci.; z gr. acc. (glede na kaj, nad čim, na kaj): id mecum stomachabar Ter. nad tem sem se jezil sam pri sebi, stomachor omnia Ci. ep. vse me jezi, sive quid stomachor valde Augustus ap. Suet.; z obj. v acc.: (sc. Venus) stomachata biles Venereas Ap. bruhajoča jezo in žolč, kakršna sta lastna Veneri = pokazavši hudo jezo, kakršna ji je lastna. — Od tod adv. pt. pr. stomachanter ne(je)voljno: arridens Aug.

stooge [stu:dž]

1. samostalnik
predmet posmehovanja; lutka, marioneta, orodje v tujih rokah; trpin za tuje grehe; pomočnik, pomagač

2. neprehodni glagol
biti pomočnik ali učenec
aeronavtika patruljirati vedno nad istim področjem

stoop¹ [stu:p]

1. samostalnik
sključena drža ali hoja; pripognjenost, sključenost gornjega dela telesa; bliskovit napad (z višine) (ptiča) (on, at na)

2. neprehodni glagol
skloniti se, pripogniti se, sključiti se, zgrbiti se, imeti upognjeno držo, sključeno hoditi
zastarelo & poetično bliskovito planiti na, napasti (at, on na)
(o pticah)
figurativno vreči se, planiti (on na)
figurativno podvreči se, popustiti, biti ponižen, ponižati se, blagovoliti
prehodni glagol
skloniti (glavo); nagniti (sod); (redko) ponižati, potlačiti

to stoop from age biti sključen od starosti
to stoop to conquer ponižati se, da bi zmagali; doseči cilj ali premoč s ponižnostjo

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

straddle [strædl]

1. samostalnik
razkoračena drža (hoja, sedenje); jahanje z razkrečenimi nogami, kobaljenje
figurativno izogibanje, neodločeno zadržanje
ekonomija arbitraža

2. neprehodni glagol
razkrečiti se, razkoračiti se; hoditi (jahati, sedeti) z razkoračenimi nogami; stegovati se
figurativno biti neodločen, držati z obema strankama
ekonomija opravljati arbitražo
prehodni glagol
razkrečiti (noge); zajahati, okobaliti; (karte) podvojiti (vložek)
navtika, vojska streljati z granatami pred in izza cilja

to straddle a horse zajahati konja
to straddle an issue figurativno izogibati se problemu

strančáriti strànčārīm strankariti, biti zagrizen strankar