Franja

sédemdeset (-ih) numer. settanta:
biti kakih sedemdeset let star essere sui settanta, sulla settantina
bližati se sedemdesetim (letom) avvicinarsi alla settantina

sêdlo saddle; (za sojahača) pillion

tovorno sêdlo packsaddle
gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
brez sêdla bareback, barebacked
torba pri sêdlu saddlebag
žulj od sêdla saddle sore
jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle

sedm|i [ê] (-a, -o) der/die/das siebente, siebte
figurativno biti v sedmih nebesih im siebenten Himmel schweben

sêdmi (-a -o) numer. settimo (7^o, VII); sette:
sedmi v mesecu il sette del mese
danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
kovati v sedmo nebo portare alle stelle
predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
alp. sedma stopnja settimo grado
rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare

sedmina samostalnik
1. (del celote) ▸ hetedZa eno sedmino dihanja vašega telesa je odgovorna koža. ▸ A teste lélegzésének egyhetedéért a bőr felel.
V enem tednu mladiči zrastejo za 1 %, medtem ko samica izgubi kar sedmino svoje teže. ▸ Egy hét alatt a kölykök 1%-ot növekednek, miközben a nőstény elveszíti súlya egyhetedét.

2. (pogrebna pogostitev) ▸ halotti torPokojnikovi bližnji navzoče na pogrebu povabijo na sedmino. ▸ Az elhunyt hozzátartozói a temetésen résztvevőket meghívják a halotti torra.

séja séance ženski spol , réunion ženski spol , session ženski spol

redna (izredna) seja session ordinaire (extraordinaire)
javna seja séance publique
plenarna seja séance plénière
tajna seja (z izključitvijo javnosti) séance secrète (à huis clos)
biti na seji être en séance
imeti sejo tenir séance
odpreti (zaključiti) sejo ouvrir (clore, lever) la séance
prekiniti sejo suspendre la séance
začetna (zaključna) seja séance inaugurale ali d'ouverture (de clôture)
s tem začenjam sejo je déclare la séance ouverte
seja je končana!la séance (ali l'audience) est close!

sekundánt (pri dvoboju) second

biti sekundánt to second

sekundáren (-rna -o) adj.

1. secondario, marginale:
biti sekundarnega pomena essere di importanza secondaria

2. secondario:
arhit. sekundarna os trasversale
fiz. sekundarne barve colori secondari
ekon. sekundarne dejavnosti settore secondario
med. sekundarne krvavitve emorragie secondarie
kem. sekundarni alkohol alcol secondario
fiziol. sekundarni spolni znaki segni sessuali secondari
elektr. sekundarno navitje avvolgimento secondario

sem² [ə] ich bin
| ➞ → biti

séme (-éna) n

1. seme; agr. semente, semenza:
hibridno seme seme ibrido
trda, oljnata semena semi duri, oleosi
bučno, laneno, makovo, sončnično seme seme di zucca, di lino, di papavero, di girasole
seme iglavcev, oljaric, žitaric seme, semente di agrifoglia, di pianta oleosa, di cereale
pog. praprotno seme spora di felce
biti, pustiti za seme servire, lasciare per semenza

2. pejor.
seme, hudičevo seme razza di vipere, di cani

3. pren. seme:
seme razdora, sovraštva il seme della discordia, dell'odio

4. biol. seme, sperma:
izliv semena eiaculazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl., pren. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde in terra fertile
pren. biti česa komaj za seme essercene pochissimo
bot. ptičje seme (železnik) litospermo, erba perla (maggiore) (Lithospermum officinale)

senc|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schatten (tudi figurativno), ostra: Schlagschatten, polna: Kernschatten, telesa: Körperschatten
Zemljina senca astronomija Erdschatten
igra luči in senc das Schattenspiel
kraljestvo senc das Reich der Schatten
brez sence schattenlos
biti v senci im Schatten stehen
kralj v senci der Schattenkönig
vlada v senci die Schattenregierung, Gegenregierung
ki daje senco [schattenspendend] Schatten spendend
metati senco na (jemanden/etwas) beschatten
figurativno postaviti v senco koga (jemandem) die Schau stehlen
boj za oslovo senco ein Streit um Kaisers Bart
živeti v senci ein Schattendasein führen

2.
astronomija črna/polna senca der Kernschatten

3.
samo senca (odblesk) der Abglanz, (slab posnetek) der Abklatsch

4. (zelo malo)
samo senca eine Spur
niti sence keine Spur
senca upanja ein Hoffnungsschimmer

5. (zasledovalec) der Beschatter, der Schatten

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sénca sombra f (tudi fig)

v senci a la sombra
biti, ostati v senci (fig) estar, quedar oculto
senco dajati sombrear
on je le še senca tega, kar je bil es sólo una sombra de lo que fue
metati, vreči senco hacer sombra, proyectar sombra (na sobre), fig o(b)scurecer, empañar
lastne sence se bati ser desconfiado hasta de su sombra
kot senca komu slediti, iti za kom seguir a alg como la sombra al cuerpo
živeti v senci (fig) vivir ignorado

senzibílen sensible; delicado

biti preveč senzibilen tener demasiada sensibilidad

sestav|a¹ ženski spol (-e …) (struktura) die Zusammensetzung (krvi Blutzusammensetzung), die Beschaffenheit (tal die Bodenbeschaffenheit); (zgradba) der Aufbau, das Gefüge; (postavitev, namestitev) die Aufstellung ( športmoštva Mannschaftsaufstellung), die Bildung (vlade die Regierungsbildung)
sestava tal geološka: geologischer Unterbau
biti v sestavi česa (einer Sache) angehören (v sestavi okrožja kreisangehörig)

sestavljen (-a, -o) zusammengesetzt, aufgebaut
dlanasto sestavljen gefingert
sestavljen iz segmentov segmentär
sestavljen klas rastlinstvo, botanika zusammengesetzte Ähre
biti sestavljen sich zusammensetzen aus, bestehen aus

sestávljen compuesto

sestavljena beseda palabra f compuesta
biti sestavljen iz componerse de, estar compuesto de

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

sêstra (-e) f

1. sorella:
prava sestra sorella germana
posvojena sestra sorella adottiva
sestra po mleku sorella di latte
siamski sestri sorelle siamesi
biti si podobni kot sestri assomigliarsi come sorelle

2. med. infermiera;
sestra Rdečega križa crocerossina

3. rel. sorella, suora, consorella;
sestra prednica madre superiora

sestrádan famished; starving, starveling

biti sestrádan to be starved
sestrádana oseba starveling
sem sestrádan I am famished