Franja

popívanje b(e)uverie ženski spol , libations ženski spol množine , bamboche ženski spol , ribote ženski spol , soûlerie ženski spol , habitude ženski spol de boire

biti nagnjen k popivanju être porté sur la boisson (ali à boire)

populātrīx -īcis, f (fem. k deležba: Don. populātor) uničevalka, pokonč(ev)alka, pogubiteljica, pogubljivka: num torta Charybdis fluctuet aut Siculi populatrix virgo profundi Stat., scrutatur toto populatrix turba profundo Aus., cui pecus aut rabies Poenorum inopina leonum aut populatrices infestavere catervae Cl.; metaf.: hoc tibi Thesei populatrix misit Hymetti Pallados a silvis nobile nectar apis Mart.

populitō -āre (intens. k populārī) (o)pustošiti, uničiti (uničevati): fructus agrorum Iust. (Dig.).

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

porcella -ae, f (demin. k porca) pujska, prasička, prašička, prasičica, svinjica, odojčica: Th. Prisc., audin tu, mulier? dixi hoc tibi dudum et nunc dico: nisi huic verri adfertur merces, non hic suo seminio quemquam porcellam impertiturust Pl.

porcellulus -ī, m (demin. k porcellus) (zelo) majhen prašiček: voluptates scaenicas in convivio numquam habuit, sed summa illi oblectatio fuit, [ut] aut catuli cum porcellulis luderent aut perdices inter se pugnarent aut g[r]aculae parvolae sursum et deorsum volitarent Lamp.

porcellus -ī, m (demin. k porcus) prašiček, pujsek, cecátnik:

1. domači: Petr., Mart., neque porcellus a matre opprimatur Varr., item viverra porcelli modo inassata Plin., deinde in haedo expertus, postquam is quinque horas protraxit, iterum ac saepius recoctum porcello obiecit Suet., simulationis causa scrofam porcellos habentem occidit Hyg.

2. divji: nam, simul exieris pastum cum tenero grege, aquila est parata rapere porcellos tibi Ph.

porcula -ae, f (demin. k porca) pujska, prasička, prašička, prasičica, svinjica: dixi hoc tibi dudum et nunc dico: nisi huic verri adfertur merces, non hic suo seminio quemquam porculam (po novejših izdajah porcellam; prim. porcella) impertiturus Pl.

porculus -ī, m (demin. k porcus)

1. prašiček, prasiček: iubeas, si sapias, porculum adferri tibi Pl., porculis quoque minusculis et haedis tenerioribus victitasse (sc. Pythagoram) idem Aristoxenus refert Gell., lactens Arn.

2. metaf.
a) porculus marīnus morska svinjka, neka riba: praecipue in Moeno Germaniae amne protelis boum et in Danuvio marris extrahitur (sc. piscis), porculo marino simillimus Plin.
b) kavelj, kljuka, klin, obroč, neka priprava pri vinski stiskalnici: porculum in media sucula facito Ca., inter arbores medium quod erit, id ad mediam conlibrato, ubi porculum figere oportebit, uti in medio praelum recte situm siet Ca.

porin|iti (-em) porivati

1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)

2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)

3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)

4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)

5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen

6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

porticula -ae, f (demin. k porticus) majhna galerija ali majhno stebrišče: exhedria quaedam mihi nova sunt instituta in porticula Tusculani Ci. ep.

portiuncula -ae, f (demin. k portiō) delec, delček, delčič, košček, koščič: Icti., vestis infectae Plin.

portula -ae, f (demin. k porta) vratca: convenerat autem, ut Philemenus portula adsueta venationem inferens armatos induceret L., et Philemenus portulae parte alia, qua commeare adsuerat, adpropinquabat L., nota vox eius et familiare iam signum cum excitasset vigilem, dicente vix sustineri grandis bestiae onus, portula aperitur L., prope Hexapylon est portula; [ea] magna vi refringi coepta L.

pōsca -ae, f (iz pō-sca k bibō, bibī, potus 3; prim. tudi ēsca iz *ēds-qā) póska, pijača preprostih ljudi, mešanica iz vode, kisa in ubitih jajc, nekaka limonada: Pl., Varr., Cels., Plin., Suet.

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.

pōscula -ae, f (demin k pōsca; prim. pōsca) póskica, limonadica: Th. prisc.

posíliti (žensko) to violate, to rape, to ravish, to force; to assault

posíliti se to force oneself, to constrain oneself (k to)
spanec me je posilil I was overcome by sleep

poslati (póšljem) pošiljati

1. človeka: schicken (dol herunterschicken, hinunterschicken, domov heimschicken, gor hinaufschicken, naprej weiterschicken, pred drugimi vorschicken, vorausschicken, navzgor hochschicken, nazaj zurückschicken, proč fortschicken, wegschicken); koga s poveljem: abkommandieren, kommandieren
poslati delat zdravnik koga: gesund schreiben, gesundschreiben
poslati v pregnanstvo (jemanden) exilieren
poslati v bolnišnico (ins Krankenhaus) einweisen
medicina poslati v bolniško krankschreiben
poslati nazaj na delo gesundschreiben
poslati z igrišča igralca: vom Platz verweisen
poslati po koga (jemanden) rufen lassen
poslati koga po kaj (jemanden etwas) holen lassen
figurativno poslati koga k vragu (jemanden) dahin wünschen, wo der Pfeffer wächst, (jemanden) zum Kuckuck wünschen, zum Teufel schicken/jagen

2. sla, delegacijo ipd.: senden, entsenden

3. kako stvar, pismo, paket ipd.: schicken, senden, poštno strokovno: leiten; komu: (jemandem) zuschicken, zusenden, zukommen lassen, übersenden, za kom: nachschicken, nachsenden, nazaj: zurückschicken, zurücksenden, zurückgehen lassen; (razposlati) verschicken; na napačni kraj - pošto: irreleiten; pismo bralca časopisu, davčno prijavo: einschicken, einsenden
poslati na ogled zur Ansicht schicken
poslati naokrog okoli mize, med zbranimi: herumgehen lassen, herumschicken, kreisen lassen
poslati rože einen Blumengruß schicken
poslati po telefaksu durchfaxen, faxen
z ladjo: verschiffen
poslati si kroglo v glavo sich eine Kugel durch den Kopf jagen
poslati žogo v mrežo den Ball ins Netz setzen

posláti to send (off, away), to dispatch, to expedite, to transmit; to forward; (z ladjo) to ship; (denar) to remit

nazaj posláti to return, (z ladjo) to reship; to send back
posláti po pošti to send by post
posláti z obratno pošto to send by return (of post)
posláti darilo (sla v, prisrčen pozdrav, sporočilo) to send a present (a messenger to, one's love, a message)
posláti komu (po)vabilo to send someone an invitation
posláti komu paket to send a parcel to someone
posláti naprej, za kom (pismo itd.) to forward, to send on
prosimo posláti za naslovnikom! please forward; ZDA please redirect!
posláti po (zdravnika) to send for (the doctor)
treba je posláti po zdravnika a doctor must be sent for
posláti koga k vragu (figurativno) to tell someone to get lost (ali to drop dead, to go to the devil), to send someone packing