Franja

Zadetki iskanja

  • utelésiti (-im) | uteléšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incarnare, impersonare (tudi ekst.); realizzare:
    utelesiti svoje sanje realizzare i propri sogni

    2. impersonare, obiettivare, interpretare:
    igralec je izvirno utelesil Hamleta l'attore ha saputo interpretare egregiamente Amleto

    3. (vključiti, pripojiti) annettere, incorporare:
    župnijo so odvzeli Ogleju in jo utelesili ljubljanski škofiji la parrocchia fu tolta ad Aquileia per essere incorporata nella diocesi di Lubiana

    B) utelésiti se (-im se) perf. refl. incarnarsi; trasmigrare:
    po nekaterih verovanjih se duša ponovno utelesi v drugem bitju secondo certe credenze, l'anima trasmigrerebbe in un altro essere
  • utéž (-í) f

    1. peso:
    umerjati, žigosati uteži tarare, punzonare i pesi
    mere in uteži misure e pesi
    komplet uteži pesiera

    2. zavorra

    3. šport. peso:
    dviganje uteži sollevamento di pesi
  • utrdíti (-ím) | utrjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. consolidare, rinforzare, rinsaldare, rassodare; guarnire, munire:
    utrditi cestišče assodare il pavimento stradale
    utrditi mejo z bunkerji munire il confine di casematte
    utrditi mesto z obzidjem guarnire la città di mura

    2. stabilizzare, immobilizzare:
    utrditi izpahnjen ud immobilizzare l'arto slogato

    3. rafforzare, rinvigorire, irrobustire:
    utrditi telo z vajami irrobustire il corpo con gli esercizi

    4. ekst. rafforzare, consolidare:
    utrditi oblast consolidare il potere

    5. confermare, rafforzare:
    utrditi koga v prepričanju confermare qcn. nella convinzione

    6. teh. rassodare

    7. (uveljaviti, uveljavljati) far valere; instillare:
    utrditi načela civilne družbe instillare i principi della società civile
    fot. utrditi cene stabilizzare i prezzi
    utrditi barve na sliki fissare i colori sulla foto
    šol. utrditi učno snov ripassare la materia

    B) utrdíti se (-ím se) | utrjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. fortificarsi; trincerarsi
  • utrínjati (-am) | utrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. smoccolare

    2. scuotere (la cenere)

    3. spegnere

    4. pren. raccontare; sballare

    B) utrínjati se (-am se) | utrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. accendersi; brillare, risplendere:
    na nebu se utrinjajo zvezde nel cielo brillano le stelle

    2. intravvedersi

    3. riflettersi, riverberare

    4. pren. cadere, gocciolare

    5. (pojaviti, pojavljati se v zavesti) sorgere, nascere (dubbio):
    pren. pred očmi se mu utrinjajo spomini iz preteklosti davanti a lui rivivono i ricordi del passato
    vprašanje se vedno znova utrinja una domanda che sempre di nuovo torna a riproporsi
    v njem se je utrnil dvom prese a dubitare
  • utrpéti to suffer; (biti brez) to do without

    utrpéti težke izgube to suffer heavy losses
    ne utrpim (= ne morem pogrešati) te knjige I can't do without this book
  • uveljáviti (-im) | uveljávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. affermare; imporre, far valere:
    uveljaviti svoje mnenje imporre la propria opinione

    2. esercitare, usare, applicare:
    uveljaviti svoje pravice esercitare, usare i propri diritti
    uveljavljati zakon applicare una legge

    B) uveljáviti se (-im se) | uveljávljati se (-am se) perf., imperf. refl. affermarsi:
    uveljaviti se politično, znanstveno affermarsi in campo politico, nella ricerca scientifica, come scienziato
  • uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)

    A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
    uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
    uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
    uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi

    B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi, disporsi

    2. collocarsi:
    s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati

    3. piazzarsi; qualificarsi:
    šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
    naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica
  • uzavéstiti (-im) | uzavéščati (-am)

    A) perf., imperf. inculcare; sensibilizzare:
    uzavestiti komu čut dolžnosti inculcare in qcn. il senso del dovere
    uzavestiti mladim probleme okolja sensibilizzare i giovani ai problemi dell'ambiente

    B) uzavéstiti se (-im se) | uzavéščati se (-am se) perf., imperf. refl. sensibilizzarsi
  • užalíti to offend, to give offence (to); to insult, to affront; to outrage; to hurt, to hurt (someone's) feelings; to offer an insult (koga to someone); pogovorno to tread on someone's corns

    nisem imel namena užalíti I meant no offence
  • užgáti (užgèm) | užígati (-am) perf., imperf. pren.

    1. battere, bastonare, picchiare; menare un colpo, menare colpi:
    užgati po hrbtu dare un colpo sulla schiena

    2. ekst. sottoporre a intenso fuoco, a violenta sparatoria; bombardare, cannoneggiare:
    topovi so spet užgali po mestu i cannoni ripresero a bombardare la città

    3. cantare, suonare vivacemente; intonare una canzone

    4. pog.
    užgati, užigati jo andarsene; svignarsela
  • užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

    1. mangiare, consumare; prendere:
    danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

    2. godere, godersi, assaporare:
    uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

    3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
    užiti strah, veselje provare paura, gioia
    uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

    4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
    uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
    uživati olajšave godere di facilitazioni
    uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
    uživati imuniteto godere dell'immunità

    5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
    uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

    6. godersela, passarsela:
    mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

    7. provar piacere, godere:
    uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
    uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
    uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
    uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
    uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
    pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
    uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
    uživati v kosilu fare onore al pranzo
  • užívati užíti to enjoy, to delight (v in); to find (ali to take) pleasure in, to take delight in; to relish; to rejoice in; to revel in; to experience pleasure; (hrano) to partake (of food), to consume; to be the beneficiary (ali usufructuary), to have the benefit (ali use) of

    užívati, užíti glas, sloves kot... to have a reputation as..., to enjoy the reputation of...
    užívati, užíti dober kredit to enjoy good credit
    užívati, užíti splošno spoštovanje to be held in high esteem by everybody
    uživam v sprehodih I enjoy my walks (ali promenades)
    užívati, užíti zaupanje kake osebe to enjoy someone's confidence
    užívati, užíti v čem to get a kick out of something
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

    v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
    v šolo to school
    v gledališču at the theatre
    v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
    v Londonu (veliko mesto) in London
    v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
    v London, v Francijo to London, to France
    v mestu in town
    v inozemstvu, v inozemstvo abroad
    izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
    slab v angleščini weak in English
    v torek on Tuesday
    dvakrat v letu twice a year
    v tistem času at that time
    v starih časih in ancient times
    v novejšem času in recent times
    v mojih letih at my age
    v pradobi in prehistoric times
    v tem trenutku at this moment
    v pravem času at the right moment, just in time
    pozno v noč late into the night
    v roku 10 dni within 10 days
    v vojni in miru at war and at peace
    v ta namen for this purpose
    v imenu... in the name of...
    v redu in order
    biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
    hiša je bila v plamenih the house was on fire
    biti v skrajni bedi to be in utter poverty
    ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
    biti v vojni to be at war
    dospeti, prispeti v London to arrive in London
    hoditi v šolo to go to school
    pasti v vodo to fall into the water
    ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
    vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
    vreči v zrak to throw into the air
    zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
    živeti v Sloveniji to live in Slovenia
    to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months
  • vábiti (-im) imperf. ➞ povabiti

    1. invitare; jur. convocare, citare:
    vabiti na svatbo invitare alle nozze
    vabiti na obravnavo convocare per l'udienza

    2. (ri)chiamare:
    lov. lovec vabi jelena s trobljenjem na rog il cacciatore richiama il cervo suonando il corno
    samci vabijo samice i maschi chiamano le femmine

    3. tentare, allettare:
    razkošne božične izložbe vabijo mimoidoče le vetrine riccamente ornate per Natale allettano i passanti, tentano i passanti

    4. rel. suonare:
    vabiti k maši suonare per la messa
  • váditi (-im)

    A) imperf. tr.

    1.

    1. tr. esercitare, addestrare, allenare, provare:
    vaditi gibe allenare i movimenti

    2. tr. ammaestrare, addestrare, allenare:
    vaditi psa addestrare il cane
    vaditi spomin allenare la memoria

    B) váditi se (-im se), váditi (-im) imperf. refl., imperf. intr. esercitarsi, allenarsi; provare, tenere le prove:
    vaditi se v plavanju esercitarsi al nuoto
    vaditi v dvorani tenere le prove in sala
  • vája exercise; drill; practice; training; coaching

    gledališka vája (skušnja) rehearsal
    proste váje gymnastic exercises pl, Swedish drill
    ritmične váje callisthenics pl
    telesna vája physical exercise
    telovadna vája gymnastic exercise
    orožne váje military exercises pl
    protiletalske váje air-raid drill
    municija za vájo practice ammunition
    biti iz váje to be out of practice
    sem čisto iz váje I am quite out of practice
    manjka mi váje I am short of practice
    váj naredi mojstra, z vájo se doseže popolnost practice makes perfect
  • vájen used (to); inured (to)

    vájen sem mraza I am inured to cold
    vájen sem delati pozno v noč I am used to working late
  • vál (-a) m

    1. onda, ondata:
    čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
    val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
    razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
    plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
    morski val onda del mare, onda marina
    rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
    hrumenje valov boato, rombo delle onde

    2. (valu podoben pojav) onda:
    potresni val onda sismica
    svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
    udarni val onda d'urto

    3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
    val beguncev ondata di profughi
    val krvi fiotto di sangue
    val protestov ondata di proteste
    val spominov marea di ricordi
    val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
    bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

    4. (umetnostna smer) corrente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. najti smrt v valovih annegare
    fiz. oddajati valove emettere onde
    sprejemati valove ricevere, captare onde
    elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
    rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
    meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
    film. francoski novi val nouvelle vague
  • valováti (-újem) imperf.

    1. ondeggiare; fluttuare; mareggiare:
    žito valuje v vetru il grano ondeggia al vento
    dolgi lasje ji valujejo čez hrbet i lunghi capelli le ondeggiano sul dorso

    2. pren. risplendere; balenare:
    v njegovih besedah je valovalo upanje nelle sue parole balenava la speranza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prsi ji valujejo od vznemirjenja il petto le ansima dall'eccitazione