modŏ (adv. obl. subst. modus; od tod sicer redko in le pesn. modō) osnovni pomen „z mero“, od tod
I. časovno
1. redko o sedanjosti: ravno, prav, prav sedaj (zdaj), pravkar, ravnokar: advenis m.? Ter., peccare fuisset ante satis penitus modo non genus omne perosos femineum V., iam modo, iam Tib. (prav) sedaj, da, sedaj, tum modo Pl. skoraj v tem hipu; večinoma o nedavni preteklosti: nedavno, še pred kratkim, še (prav) zdaj: Pl., mater modo filium osculata nunc cruciatur Ci., m. egens, repente dives Ci., m. hostium classem videbas Ci., modo … tunc T., modo, modo Sen. ph.; pojem preteklosti je relativen: m. C. Lutatio quae alia res quam celeritas victoriam dedit L. nedavno = pred 25 leti, m. hoc malum in rem publicam invasit Ci. pred ne ravno davnim časom = pred 70 leti; redkeje o prihodnosti: takoj, nemudoma, kar precej, zdajci, zdaj zdaj: domum m. ibo Ter., vagabitur m. tuum nomen longe Ci., cum negaret … m. diceret L., nuper erat genitus, m. formosissimus infans O.
2. podvojeno zdaj, modo … modo zdaj … zdaj: Pr., m. disserendum, m. pugnandum Ci.; tudi: modo subacti, modo domiti, modo multati Ci.; drugi oz. tretji, četrti in peti člen retor. spremenjen: modo advorsum hostem, interdum in solitudines S., modo in spem erectus, aliquando adversa reputabat T., modo … nunc L., O. idr., modo … saepe H., modo … saepius T., modo … rursus Pr., modo … nonnumquam Suet., modo … modo … saepe S., modo … modo … nonnumquam Suet., modo … modo … interdum N., modo … modo … postremum T., modo … saepe … interdum H., modo … interdum … nunc … nunc O., modo … modo … nunc … nunc … saepe … saepe O., modo … nunc … modo … saepe … saepe O.; tudi: interdum … modo H. —
II. načinovno splošno omejuje
1. le, samo, vsaj: Pl., Q., parva modo causa timoris C., circi m. spectaculum fuerat L., id m. simul orant ac monent L., duo m. haec opto Ci.; v nikalnih stavkih = še, niti: impetum m. ferre non potuerunt C., nemo eorum progredi m. extra agmen audent C., ne parvum m. detrimentum … accideret C.; včasih = sam, edini: ipsi m. eminus sauciabantur S., oppido m. potiti; praeda omnis ab perfugis corrupta S., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea m. exercitui satis superque foret S.; pogosto v ixpt. tantummodo (gl. tantummodo), toda vedno ločeno tantum modo pri Ci.; modo non = gr. μόνον οὐχί (= „le ne celo“ =) skoraj: Val. Max., modo non montes auri pollicens Ter. Poseb. najdemo modo
a) v želelnih in zahtevnih stavkih: Pl., liceat modo O., vide m.! Ci., vos m. proposito faveatis Tib.; taki stavki imajo pogosto navidezno pogojni pomen, tako da lahko modo, modo ut slovenimo s če (ako) le, modo ne z če (ako) le ne, v lat. pa gre za želelne stavke (kondicionalni želelni stavki), ki se torej ne smejo uvajati s si ali nisi: modo Iuppiter adsit, tertia lux classem sistet in oris V., scies, modo ut tacere possis Ter., concede, ut impune emerit, m. ut bonā ratione emerit Ci., quidlibet faciat, modo ne [nausiet] Ci. Včasih je predikat izpuščen: decerne, modo recte (sc. decernas) Ci., vellem adesset M. Antonius, modo (sc. adesset) sine advocatis Ci. Prim. dummodo.
b) v kondicionalnih stavkih si modo ali (pesn. in Icti.) modo si če le, ako le: si modo id consequi potero Ci., si modo te posses docere emisse Ci., si modo sola queant saxa tenere fidem Pr., persequar inferius, modo si licet ordine ferri O.
c) v relativnih stavkih, in sicer z ind. = le (ne)kako, vsaj, kolikor toliko: nihil eorum, quod m. probabile fuit, omittendo Q.; stavki s cj. so relativne zveze: quamquam quis ignorat qui modo umquam mediocriter res istas scire curaverit (po nekaterih verzijah curavit), quin tria Graecorum genera sint vere? Ci.
2. korelativne zveze: non modo … sed ali verum ne le (samo) … ampak, non modo … sed etiam ali verum etiam ne le (samo) … ampak tudi, non modo … sed (verum) ne … quidem ne le … ampak niti (še … ne), non modo non … sed etiam ali sed potius ne le ne … ampak celo (temveč celo), non modo non … sed ne … quidem ne le ne … ampak niti (temveč še … ne), non modo non … sed e contrario ne le ne … ampak nasprotno Ci., L. idr.; redkeje je krepkejši člen na prvem mestu: Plin., quos clientes nemo habere velit, non modo (kaj šele, še manj) eorum cliens esse Ci.
Zadetki iskanja
- mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena
un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja - mundus2 -ī, m (mundus 3)
I.
1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).
2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —
II.
1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.
2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat. - nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)
I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:
1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —
2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).
3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —
II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl. - native1 [néitiv] pridevnik (natively prislov)
rojsten; domač, domačinski, domovinski; prirojen; izviren, prvoten; naraven (to komu)
čist (kovina)
native country domovina
native gold čisto zlato
native place rojstni kraj
native quarter domačinska četrt
to go native živeti kakor domorodci (belec)
the native sense of a word izviren pomen besede - natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)
I.
1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.
2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.
3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —
II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin. - nē2 in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).
I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja
1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.
2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.
3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.
4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).
5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.
II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej
1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.
2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …
3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.
4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:
1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.
2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …
B. nĕ
I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.
II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi
1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.
2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib. - necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)
I.
1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.
2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).
3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.
4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).
5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.
6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —
II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =
1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.
2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt. - nefāstus 3 (nefās) „od pontifikov v koledarju zaznamovan s pristavkom nefas“, od tod
1. nedovoljen, prepovedan, zlasti kot relig.-politični t. t. dies nefasti (naspr. dies fasti) „tihi“ „nesodni(jski)“, „prepovedani dnevi“, ob katerih iz verskih razlogov niso bile dovoljene ne sodne razprave ne razprave na narodnih zborovanjih: Varr., Fest., fastis diebus iura fari licebat, nefastis quaedam non licebat fari P. F., nefasti dies notantur N littera, quod iis nefas est praetori, apud quem lege agitur, fari tria verba: do, dico, addico P. F., idem (sc. Numa) nefastos dies fastosque fecit, quia aliquando nihil cum populo agi utile futurum erat L., ille (sc. lucifer = dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agi O. Ker so bili ti dnevi pod versko prepovedjo, so veljali za nesrečne: dies natalis Agrippinae inter nefastos esset T., cum (sc. Tiberius) diem quoque natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos referendum suasisset Suet. da naj se postavi v koledarju med nesrečne. Od tod je dobil adj. nefastus tudi v drugih zvezah
2. metaf. pomen
a) nesreč(onos)en, pogub(onos)en, zloben, usoden: ille et nefasto te posuit die … et sacrilega manu produxit, arbos H., ne qua terra sit nefasta victoriae suae L., n. loca Stat.
b) (o dejanjih) prepovedan, (pre)grešen, nesvet, prekletstva vreden: quae augur iniusta, nefasta … defixerit Ci., quid intactum nefasti liquimus? H., nihil ulli nefastum in Bessum videbatur Cu., prolibare diis nefastum habetur vina Plin., crimen n. Plin. - nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.
Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv. - ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)
I.
1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.
2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.
3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —
II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer
1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.
2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.
Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph. - Nomiō -ōnis, m Nómion = „Zakonodajalec“, Apolonov vzdevek: quartus (sc. Apollo) in Arcadia, quem Arcades Nomionem (po nekaterih izdajah Nomion) appellant quod ab eo se leges ferunt accepisse Ci. (De natura deorum 3, 57); dvomljivo mesto je Ci. (De oratore 1, 251) hoc nos si facere velimus, ante condemnentur ii, quorum causas receperimus, quam totiens, quotiens praescribitur, Paeanem aut munionem (po nekaterih izdajah Nomionem) citarimus; v tem primeru je pomen nómion, himna na čast Apolonu.
- ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. bī = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)
1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.
2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.
3. metaf. naznanja
a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter. - originel, le [ɔrižinɛl] adjectif izviren, prvoten; (religion)
péché masculin originel izvirni greh
tache féminin originelle (figuré) podedovana napaka
le sens originel d'un terme prvotni pomen izraza - osnóven (-vna -o) adj.
1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base
2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale
3. elementare:
osnovna šola scuola elementare
4. di base, essenziale
5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto - osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)
- pendō -ere, pependī, pēnsum
I.
1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.
2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.
3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.
4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —
II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod
1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.
2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci. - pénétrer [-tre] verbe transitif prodreti, vdreti, prežeti; vstopiti (quelque chose v kaj); spoznati, spregledati (quelqu'un koga); doumeti; verbe intransitif prodreti, priti (jusqu'à do)
se pénétrer de quelque chose zelo si k srcu vzeti; globoko se prepričati o čem
pénétrer le cœur globoko ganiti srce
pénétrer les intentions de quelqu'un spregledati, spoznati namene kake osebe
je me suis pénétré de cette vérité globoko sem se prepričal o tej resnici
j'ai fini par pénétrer le sens de ses paroles končno sem doumel pomen njegovih besed - per-lātē, adv. (per in lātē) na dolgo in široko, zelo daleč: quem enim nos ineptum vocamus, is mihi videtur ab hoc nomen habere ductum, quod non sit aptus, idque (sc. verbum „ineptus“) in sermonis nostri consuetudine perlate patet Ci. ima zelo širok pomen, ima zelo široko pomensko polje.
- per-sequor -sequī -secūtus sum (per in sequī)
I. (okrepljeni pomen osnovne besede)
1. slediti komu, iti za kom, hoditi za kom: quae te sola persequitur V., aliquem ex acie Cu., qui Pompeium Paphum persecuti sunt Ci., aliquem ipsius vestigiis Ci., vestigia alicuius Ci. biti komu za petami; metaf.: celeritate scribendi persequi posse quae dicuntur Ci. dohajati.
2. preganjati, poditi, zasledovati: Lucan., Ph., Vell. idr., fugientes usque ad flumen C., Romanos armis N. vojskovati se proti Rimljanom, quā Medeam parens persequeretur Ci., feras O. loviti; pogosto: bello p. aliquem C., N. z vojsko iti nad koga; abs.: deterrere hostes a persequendo S.; occ.
a) zasledujoč preiti (prehajati) (kak kraj), preisk(ov)ati: omnes solitudines Ci., labes imperii Ci.; pren.: viam Ter. kreniti po poti, omnes vias Ci. uporabiti vsa sredstva.
b) maščevati, kaznovati: Tib., Sen. ph. idr., maleficia S., scelus O., suas iniurias C., mortem alicuius Ci., ius legationis violatum Ci.
c) koga sodno preganjati, tožiti pred sodiščem: p. aliquem iudicio Ci. ali samo p. aliquem Ci., quem legibus apud iudicium ut reum persequor Ci.
d) zahtevati, terjati, dobiti, iskati kaj: ius suum Ci. „oprijemati se svojih pravic“ = zahtevati svoje pravice, bona sua lite et iudicio Ci., poenas a seditioso cive iudicio Ci. zahtevati, da se uporni državljan kaznuje, voluptates Ci.
3. metaf.
a) slednik (posnemovalec, privrženec) biti, posne(ma)ti, ravnati se po kom, čem, držati se česa: Pl., aliquem, ironiam, maiorum exempla Ci., horum sectam atque instituta persequimur Ci., p. Academiam Ci., vitam inopem et vagam Ci.
b) marljivo se ukvarjati (se pečati) s čim: artes Ci., omnia, dies Ci., ad omnia (sc. bella) persequenda Hirt. za vneto vojskovanje v vseh vojnah, rusticus vitem persequitur attondens V. pridno obrezuje. —
II. (s poudarkom)
1. nadaljevati: institutas caeremonias Ci., incepta L., quaerendo p. L. nadalje povpraševati, naprej spraševati, societatem Ci. vzdrževati.
2. dognati (doganjati), izvršiti (izvrševati), ustvariti (ustvarjati): sollertiam in sensibus Ci. ustvariti (ustvarjati), mandata Ci.
3. dohite(va)ti, doseči: aliquem ne persequi quidem posse triginta diebus Ci., mors et fugacem persequitur virum H.; occ. prislužiti si, pridobi(va)ti (si): Icti. —
III. govoriti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: plura de alicuius vitā et moribus N., versibus p. aliquid Ci. opevati, omnes voluptates nominatim Ci. našte(va)ti.