ráng rank; grade
najstarejši po rángu senior officer
izguba ránga loss of rank, demotion, degradation
znak ránga badge of rank
Zadetki iskanja
- ravnotežj|e [é] srednji spol (-a …) das Gleichgewicht, stanje: der Gleichgewichtszustand, položaj: die Gleichgewichtslage, (sil Kräftegleichgewicht, tekoče Fließgleichgewicht)
figurativno ravnotežje oblasti der Gewaltausgleich
biologija toplotno ravnotežje der Wärmehaushalt
vodno ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz
čut za ravnotežje der Schweresinn
izgubiti ravnotežje aus dem Gleichgewicht geraten
loviti ravnotežje balancieren
obdržati/ohranjati ravnotežje das Gleichgewicht halten
spraviti v ravnotežje in die Gleiche bringen
ujeti ravnotežje sich fangen (tudi figurativno)
vzdrževati ravnotežje das Gleichgewicht aufrechterhalten
palica za ravnotežje die Gleichgewichtsstange, die Balance
vaja za ravnotežje die Gleichgewichtsübung
lovljenje ravnotežja das Balancieren, der Balanceakt (tudi figurativno), figurativno die Gratwanderung
izguba ravnotežja der Gleichgewichtsverlust
motnja ravnotežja die Gleichgewichtsstörung
občutek ravnotežja das Gleichgewichtsgefühl
priti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht kommen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
biti v ravnotežju dve stvari: sich die Waage halten - realnost ženski spol (-i …) die Realität
občutek za realnost der Realitätssinn, Wirklichkeitssinn
izguba občutka za realnost der Realitätsverlust
brez čuta za realnost realitätsfremd
slep za realnost realitätsblind
odvisen od realnosti realitätsbezogen
skregan z realnostjo realitätsfern - red3 [red] samostalnik
rdeča barva, rdečilo; rdečica
ameriško rdeča tinta
politika, ironično rdečkar, socialist, komunist, hud radikal, revolucionar, anarhist (često Red)
marksist, boljševik, sovjetski Rus
Reds množina Rdečekožci, Indijanci
reds množina rdeče vrste (vina); rdeči, tj. socialisti, komunisti
the red rdeča krogla (pri biljardu)
the red stran dolgov (v kontu), izguba, deficit, dolgovi
a dark red temna rdeča barva
dressed in red rdeče oblečen
the reds and yellows of autumn rdeče in rumene jesenske barve
to be in the red figurativno imeti deficit, dolgove, izgubo
to be out of the red biti, izvleči se iz dolgov
to come out of the red ameriško izkazati dobiček
to see red figurativno pobesneti - reparable [répərəbl] pridevnik (reparably prislov)
popravljiv; obnovljiv; nadomestljiv
reparable injury popravljiva krivica
reparable loss nadomestljiva izguba - réparable [reparabl] adjectif popravljiv
erreur féminin; perte féminin réparable napaka, izguba, ki se da popraviti - rupture [rüptür] féminin zlom, prelom, prekinitev, razdvojitev, razdor; razbitje, pretrganje; odpoved, razveljavitev
rupture d'une digue prelom, razbitje jeza, nasipa
rupture d'une veine pretrg žile dovodnice
rupture d'un contrat, d'un mariage razveljavitev pogodbe, poroke (zakona)
rupture des relations diplomatiques, économiques prekinitev diplomatskih, gospodarskih stikov
rupture entre le passé et le présent prelom med preteklostjo in sedanjostjo
ils en sont venus à une rupture prišlo je do preloma med njimi (njima)
rupture d'équi libre izguba ravnotežja
rupture d'essieu zlom osi
lentative féminin de rupture (militaire) poskus prodora - sensible občutljiv, razdražljiv, sprejemljiv; čustven; občuten; nežen; bolesten; pomilovanja (obžalovanja) vreden
me es muy sensible zelo mi je žal (me boli)
sensible a la luz občutljiv za svetlobo
pérdida sensible občutna izguba
soy muy sensible al frío zelo sem občutljiv za mraz - sight1 [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa
in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu - slúh oído m ; sentido m del oído
izguba sluha pérdida f del oído
imeti oster sluh tener oído fino
o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida - slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation
brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
v slúžbi on duty
ne v slúžbi off duty
v aktivni slúžbi on active service
honorarna slúžba honorary duties
težka, naporna slúžba hard work
lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
»mastna« slúžba very well paid service
odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
vojaška slúžba military service
slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
javne slúžbe public services pl
telefonska slúžba telephone service
prošnja za slúžbo application
stalna slúžba permanent situation
nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
izguba slúžbe loss of employment
odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
slúžba s polnim delovnim časom full-time job
slúžba državne varnosti state security service
biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
nastopiti slúžbo to take up one's duties
opravljati slúžbo to perform official duties
iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
slúžbo iščejo situations wanted
vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
vreči iz slúžbe to throw out of employment
umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
zamuditi slúžbo to be late for duty - Spesen, pl, stroški; außer Spesen nichts gewesen to je prineslo same stroške (in nobenega plusa), figurativ to je bila le izguba časa
- spomin1 moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
spomin za imena Namengedächtnis
spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
spomin za številke Zahlengedächtnis
… spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
(izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
slabega spomina gedächtnisschwach
žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
spomin vara das Gedächtnis täuscht
brez spomina erinnerungslos
uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
po spominu aus dem Gedächtnis
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
imeti v spominu gegenwärtig haben
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
opora za spomin die Merkhilfe - spomín souvenir moški spol , (pesniško) souvenance ženski spol , mémoire ženski spol
spomini mémoires moški spol množine
po spominu de mémoire
v spomin na en souvenir de, en mémoire de, à la mémoire de, en commémoration de
izguba spomina amnésie ženski spol, perte ženski spol de la mémoire
krajevni spomin mémoire des lieux
popotni spomini souvenirs de voyage
spomini iz mladosti souvenirs de jeunesse
imeti dober spomin avoir une bonne mémoire, avoir une mémoire fidèle
imeti kratek spomin avoir la mémoire courte
imeti spomin kot rešeto avoir une mémoire de lièvre, n'avoir aucune mémoire
imeti slab spomin avoir une mauvaise mémoire, n'avoir pas de mémoire
imeti dober spomin za imena avoir la mémoire des noms
imeti slab spomin za imena être brouillé avec les noms
spomin ga zapušča sa mémoire lui fait défaut
obdržati kaj v spominu garder quelque chose en mémoire, retenir quelque chose
poklicati komu kaj v spomin rappeler quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
poklicati si (zopet) kaj v spomin se remémorer quelque chose
ušlo mi je iz spomina cela m'est sorti de la mémoire
če me spomin ne vara si j'ai bonne mémoire - srcé cœur moški spol
iz vsega srca de tout mon (son) cœur
iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
od srca de bon cœur
z lahkim srcem d'un cœur léger
s težkim srcem le cœur gros
mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
kamnito srce un cœur de pierre
ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
materino srce cœur de mère (ali maternel)
zlato srce cœur d'or
razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
srce mi krvavi mon cœur saigne
ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
kvišku srca! haut les cœurs!
roko na srce! dis-moi franchement!
daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur - substanc|a ženski spol (-e …) die Substanz, der Stoff (naravna Naturstoff, oporna/ogrodna Gerüstsubstanz, ploditvena Befruchtungsstoff, prenašalna Überträgersubstanz)
brez substance substanzlos
izguba substance der Substanzverlust - tābēs -is, f (prim. tābeō)
1. razkrojevanje, razkroj, razpadanje, razpad, propadanje, propad, starejše raztvor, raztvorba zaradi topljenja, gnilobe, bolezni idr., ginevanje, gnitje, gniloba, trohnenje, trohnoba, taljenje, kopnenje: Plin., Lact. idr., tabes cadavera absumebat L., corpora tabe vetustas abstulerit O., arca inanis inventa per tabem tot annorum omnibus absumptis L., si terra in tabem facilis est Sen. ph. če se zlahka razkraja.
2. meton.
a) s topljenjem, raztapljanjem, razkrojem, razpadanjem, trohnenjem ipd. nastala tekočina, brozga, plundra, brljuzga, glen, gošča, gnojnica, gnojevka: fluens tabes liquescentis nivis L., per tabem (skozi lužo) sanguinis hostem sequi L., semusti cineres tabe (v novejših izdajah tabo) obliti T., corpora in tabem resolvit Plin., arte nefandā summota est capiti tabes Lucan. ves sok; pesn.: (sc. anguis) necat tabe veneni O. s strupeno slino, sagitta mortiferā tabe tincta O.
b) preležana tvarina, preležana snov, preležano blago: tabes mercium Plin. preležano blago.
3. metaf. ginevanje, hiranje, propadanje, počasna bolezen, sušica, jetika, kuga, kužna bolezen, pomor: Lact. idr., aegritudo habet tabem Ci., quos durus amor crudeli tabe peredit V., multorum mensum tabe mortuum L., tabe interire Aur., ad ultimam tabem corpus alicuius redigere Val. Max., tabes (pomor) orta per Aegyptum L., oculorum tabes T. izguba vida; pren.: tanta vis avaritiae animos veluti tabes (kakor kužna bolezen) invaserat S., tabes crescentis faenoris L. oderuška kuga, fori tabes T. pravdarstvo, tabes legionum T. vrvež = upor. - tečajn|i (-a, -o) Kurs- (dobiček der Kursgewinn, indeks der Kursindex, odbitek der Kursabzug, pribitek der Kursaufschlag, izguba der Kursverlust, klavzula die Kursklausel, razlika die Kursdifferenz)
- tek4 [é] moški spol (-a …) (apetit) der Appetit
Dober tek! Mahlzeit!
ki zbuja tek appetitanregend
zbujati tek Appetit machen (po auf)
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
brez teka appetitlos
izguba/ pomanjkanje teka die Appetitlosigkeit
sredstvo proti teku der Appetitzügler, Appetithemmer - temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe
à temps o pravem času, pravočasno
au temps jadis nekoč, nekdaj
avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
avec le temps sčasoma, v teku časa
du temps que ko
dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
dans peu de temps kmalu, v kratkem
de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
de tout temps od nekdaj, vedno
ces derniers temps zadnje čase
depuis quelque temps že nekaj časa
du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
en ce temps v tistem času, tisti čas
en même temps istočasno, hkrati
en peu de temps hitro
en son temps svoj čas
en deux temps, trois mouvements zelo hitro
en temps normal v normalnem času
en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
en un rien de temps hitro, v hipu
en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
entre temps med tem
par le temps qui court dandanes, v teh časih
par un beau temps pri lepem vremenu
(sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
la plupart du temps skoraj vedno
pour un temps nekaj časa, začasno
sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
tout le temps ves čas, neprestano
temps d'arrêt odlog, zamuda
temps à averse naliv
un temps de chien pasje vreme
temps d'épreuve preskusna doba
temps du lieu krajevni čas
temps lourd soparno vreme
les temps modernes novi vek
temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
temps passé preteklost, nekdanjost
temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
temps de pluie deževje
temps de pose (photographie) čas osvetlitve
temps prohibé doba prepovedi lova
temps record rekorden čas
temps pour réfléchir čas za premislek
temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
temps solaire sončni čas
le bon vieux temps dobri stari časi
caractère masculin général du temps vremensko stanje
emploi masculin du temps urnik
épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
avoir le temps utegniti, imeti čas
n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
le temps s'éclaircit vreme se jasni
être de son temps iti s časom, biti sodoben
il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
il est grand temps skrajni čas je
il n'est que temps čas je že
se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
avoir fait son temps odslužiti
ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
gagner du temps pridobiti na času
perdre du temps, le temps čas izgubljati
prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
prenez votre temps! nič ne hitite!
le temps presse čas pritiska, mudi se
prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
tromper le temps (dolg)čas preganjati
tuer le temps čas ubijati
chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane