Franja

Zadetki iskanja

  • ráng rank; grade

    najstarejši po rángu senior officer
    izguba ránga loss of rank, demotion, degradation
    znak ránga badge of rank
  • ravnotežj|e [é] srednji spol (-a …) das Gleichgewicht, stanje: der Gleichgewichtszustand, položaj: die Gleichgewichtslage, (sil Kräftegleichgewicht, tekoče Fließgleichgewicht)
    figurativno ravnotežje oblasti der Gewaltausgleich
    biologija toplotno ravnotežje der Wärmehaushalt
    vodno ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz
    čut za ravnotežje der Schweresinn
    izgubiti ravnotežje aus dem Gleichgewicht geraten
    loviti ravnotežje balancieren
    obdržati/ohranjati ravnotežje das Gleichgewicht halten
    spraviti v ravnotežje in die Gleiche bringen
    ujeti ravnotežje sich fangen (tudi figurativno)
    vzdrževati ravnotežje das Gleichgewicht aufrechterhalten
    palica za ravnotežje die Gleichgewichtsstange, die Balance
    vaja za ravnotežje die Gleichgewichtsübung
    lovljenje ravnotežja das Balancieren, der Balanceakt (tudi figurativno), figurativno die Gratwanderung
    izguba ravnotežja der Gleichgewichtsverlust
    motnja ravnotežja die Gleichgewichtsstörung
    občutek ravnotežja das Gleichgewichtsgefühl
    priti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht kommen
    spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
    biti v ravnotežju dve stvari: sich die Waage halten
  • realnost ženski spol (-i …) die Realität
    občutek za realnost der Realitätssinn, Wirklichkeitssinn
    izguba občutka za realnost der Realitätsverlust
    brez čuta za realnost realitätsfremd
    slep za realnost realitätsblind
    odvisen od realnosti realitätsbezogen
    skregan z realnostjo realitätsfern
  • red3 [red] samostalnik
    rdeča barva, rdečilo; rdečica
    ameriško rdeča tinta
    politika, ironično rdečkar, socialist, komunist, hud radikal, revolucionar, anarhist (često Red)
    marksist, boljševik, sovjetski Rus

    Reds množina Rdečekožci, Indijanci
    reds množina rdeče vrste (vina); rdeči, tj. socialisti, komunisti
    the red rdeča krogla (pri biljardu)
    the red stran dolgov (v kontu), izguba, deficit, dolgovi
    a dark red temna rdeča barva
    dressed in red rdeče oblečen
    the reds and yellows of autumn rdeče in rumene jesenske barve
    to be in the red figurativno imeti deficit, dolgove, izgubo
    to be out of the red biti, izvleči se iz dolgov
    to come out of the red ameriško izkazati dobiček
    to see red figurativno pobesneti
  • reparable [répərəbl] pridevnik (reparably prislov)
    popravljiv; obnovljiv; nadomestljiv

    reparable injury popravljiva krivica
    reparable loss nadomestljiva izguba
  • réparable [reparabl] adjectif popravljiv

    erreur féminin; perte féminin réparable napaka, izguba, ki se da popraviti
  • rupture [rüptür] féminin zlom, prelom, prekinitev, razdvojitev, razdor; razbitje, pretrganje; odpoved, razveljavitev

    rupture d'une digue prelom, razbitje jeza, nasipa
    rupture d'une veine pretrg žile dovodnice
    rupture d'un contrat, d'un mariage razveljavitev pogodbe, poroke (zakona)
    rupture des relations diplomatiques, économiques prekinitev diplomatskih, gospodarskih stikov
    rupture entre le passé et le présent prelom med preteklostjo in sedanjostjo
    ils en sont venus à une rupture prišlo je do preloma med njimi (njima)
    rupture d'équi libre izguba ravnotežja
    rupture d'essieu zlom osi
    lentative féminin de rupture (militaire) poskus prodora
  • sensible občutljiv, razdražljiv, sprejemljiv; čustven; občuten; nežen; bolesten; pomilovanja (obžalovanja) vreden

    me es muy sensible zelo mi je žal (me boli)
    sensible a la luz občutljiv za svetlobo
    pérdida sensible občutna izguba
    soy muy sensible al frío zelo sem občutljiv za mraz
  • sight1 [sáit] samostalnik
    vid
    figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
    množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
    pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
    fotografija iskalo
    pogovorno masa, množina, kup
    ameriško, sleng šansa

    in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
    on sight na (prvi) pogied
    at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
    out of sight iz vida, zunaj obzorja
    within sight of v vidiku, v vidu
    a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
    a sight for the gods prizor za bogove
    a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
    sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
    bad (good) sight slab (dober) vid
    the loss of sight izguba vida; oslepitev
    long sight daljnovidnost
    a long sight better daleč boljši
    second sight figurativno preroški dar
    payable at (on) sight plačljiv na pokaz
    short (near) sight kratkovidnost
    out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
    out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
    it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
    it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
    it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
    to be in sight of videti
    to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
    to come in sight pokazati se
    it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
    to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
    to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
    to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
    to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
    to keep in sight imeti v vidu
    to know by sight poznati po videzu
    what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
    to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
    to lose one's sight oslepeti
    the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
    I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
    to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
    to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
    to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
    to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
    I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
    to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
    to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu
  • slúh oído m ; sentido m del oído

    izguba sluha pérdida f del oído
    imeti oster sluh tener oído fino
    o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida
  • slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

    brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
    v slúžbi on duty
    ne v slúžbi off duty
    v aktivni slúžbi on active service
    honorarna slúžba honorary duties
    težka, naporna slúžba hard work
    lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
    »mastna« slúžba very well paid service
    odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
    vojaška slúžba military service
    slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
    javne slúžbe public services pl
    telefonska slúžba telephone service
    prošnja za slúžbo application
    stalna slúžba permanent situation
    nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
    izguba slúžbe loss of employment
    odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
    zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
    zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
    posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
    slúžba s polnim delovnim časom full-time job
    slúžba državne varnosti state security service
    biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
    biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
    on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
    biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
    nastopiti slúžbo to take up one's duties
    opravljati slúžbo to perform official duties
    iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
    izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
    biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
    odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
    biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
    mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
    slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
    slúžbo iščejo situations wanted
    vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
    vreči iz slúžbe to throw out of employment
    umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
    vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
    vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
    sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
    zamuditi slúžbo to be late for duty
  • Spesen, pl, stroški; außer Spesen nichts gewesen to je prineslo same stroške (in nobenega plusa), figurativ to je bila le izguba časa
  • spomin1 moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
    dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
    dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
    krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
    spomin za imena Namengedächtnis
    spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
    spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
    spomin za številke Zahlengedächtnis
    … spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
    (izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
    slabega spomina gedächtnisschwach
    žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
    spomin vara das Gedächtnis täuscht
    brez spomina erinnerungslos
    uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
    po spominu aus dem Gedächtnis
    zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
    priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
    urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
    vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
    imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
    imeti v spominu gegenwärtig haben
    ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
    ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
    opora za spomin die Merkhilfe
  • spomín souvenir moški spol , (pesniško) souvenance ženski spol , mémoire ženski spol

    spomini mémoires moški spol množine
    po spominu de mémoire
    v spomin na en souvenir de, en mémoire de, à la mémoire de, en commémoration de
    izguba spomina amnésie ženski spol, perte ženski spol de la mémoire
    krajevni spomin mémoire des lieux
    popotni spomini souvenirs de voyage
    spomini iz mladosti souvenirs de jeunesse
    imeti dober spomin avoir une bonne mémoire, avoir une mémoire fidèle
    imeti kratek spomin avoir la mémoire courte
    imeti spomin kot rešeto avoir une mémoire de lièvre, n'avoir aucune mémoire
    imeti slab spomin avoir une mauvaise mémoire, n'avoir pas de mémoire
    imeti dober spomin za imena avoir la mémoire des noms
    imeti slab spomin za imena être brouillé avec les noms
    spomin ga zapušča sa mémoire lui fait défaut
    obdržati kaj v spominu garder quelque chose en mémoire, retenir quelque chose
    poklicati komu kaj v spomin rappeler quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
    poklicati si (zopet) kaj v spomin se remémorer quelque chose
    ušlo mi je iz spomina cela m'est sorti de la mémoire
    če me spomin ne vara si j'ai bonne mémoire
  • srcé cœur moški spol

    iz vsega srca de tout mon (son) cœur
    iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
    od srca de bon cœur
    z lahkim srcem d'un cœur léger
    s težkim srcem le cœur gros
    mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
    iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
    kamnito srce un cœur de pierre
    ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
    materino srce cœur de mère (ali maternel)
    zlato srce cœur d'or
    razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
    zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
    biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
    imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
    na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
    ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
    kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
    k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
    to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
    srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
    njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
    srce mi krvavi mon cœur saigne
    ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
    pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
    kvišku srca! haut les cœurs!
    roko na srce! dis-moi franchement!
    daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur
  • substanc|a ženski spol (-e …) die Substanz, der Stoff (naravna Naturstoff, oporna/ogrodna Gerüstsubstanz, ploditvena Befruchtungsstoff, prenašalna Überträgersubstanz)
    brez substance substanzlos
    izguba substance der Substanzverlust
  • tābēs -is, f (prim. tābeō)

    1. razkrojevanje, razkroj, razpadanje, razpad, propadanje, propad, starejše raztvor, raztvorba zaradi topljenja, gnilobe, bolezni idr., ginevanje, gnitje, gniloba, trohnenje, trohnoba, taljenje, kopnenje: Plin., Lact. idr., tabes cadavera absumebat L., corpora tabe vetustas abstulerit O., arca inanis inventa per tabem tot annorum omnibus absumptis L., si terra in tabem facilis est Sen. ph. če se zlahka razkraja.

    2. meton.
    a) s topljenjem, raztapljanjem, razkrojem, razpadanjem, trohnenjem ipd. nastala tekočina, brozga, plundra, brljuzga, glen, gošča, gnojnica, gnojevka: fluens tabes liquescentis nivis L., per tabem (skozi lužo) sanguinis hostem sequi L., semusti cineres tabe (v novejših izdajah tabo) obliti T., corpora in tabem resolvit Plin., arte nefandā summota est capiti tabes Lucan. ves sok; pesn.: (sc. anguis) necat tabe veneni O. s strupeno slino, sagitta mortiferā tabe tincta O.
    b) preležana tvarina, preležana snov, preležano blago: tabes mercium Plin. preležano blago.

    3. metaf. ginevanje, hiranje, propadanje, počasna bolezen, sušica, jetika, kuga, kužna bolezen, pomor: Lact. idr., aegritudo habet tabem Ci., quos durus amor crudeli tabe peredit V., multorum mensum tabe mortuum L., tabe interire Aur., ad ultimam tabem corpus alicuius redigere Val. Max., tabes (pomor) orta per Aegyptum L., oculorum tabes T. izguba vida; pren.: tanta vis avaritiae animos veluti tabes (kakor kužna bolezen) invaserat S., tabes crescentis faenoris L. oderuška kuga, fori tabes T. pravdarstvo, tabes legionum T. vrvež = upor.
  • tečajn|i (-a, -o) Kurs- (dobiček der Kursgewinn, indeks der Kursindex, odbitek der Kursabzug, pribitek der Kursaufschlag, izguba der Kursverlust, klavzula die Kursklausel, razlika die Kursdifferenz)
  • tek4 [é] moški spol (-a …) (apetit) der Appetit
    Dober tek! Mahlzeit!
    ki zbuja tek appetitanregend
    zbujati tek Appetit machen (po auf)
    vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
    brez teka appetitlos
    izguba/ pomanjkanje teka die Appetitlosigkeit
    sredstvo proti teku der Appetitzügler, Appetithemmer
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane