Franja

stench [stenč] samostalnik
smrad, neprijeten duh, zadah

stench-trap sifon, odvodna cev z dvojnim kolenom

stink¹ [stiŋk] samostalnik
smrad, neprijeten duh, zaudarjanje
množina, britanska angleščina, sleng kemija, prirodoslovne vede

strašíti -im, straši -ite, strašil -a i strášiti -im
I.
1. strašiti, zastrašivati, plašiti, zadavati strah, ulivati strah: strašiti otroka; ti pojavi nas strašijo; vreme jih straši
2. pojavljivati se kao duh: v tej hiši straši
II. strašiti se plašiti se, bojati se: strašiti se dela, težav

stùhāć -áća m, stȕha ž mitol. gozdni zli duh, divji mož

succubus množina succubi [sʌ́kjubəs, -bai] samostalnik
ženski demon, ki spolno občuje s spečimi osebami; demon, zli duh; vlačuga, deklina

super-stitiō -ōnis, f (super in stāre; prim. superstes)

I. pozivanje za pričo, sklicevanje na pričo, vežoča (obvezujoča) prisega, (za)rotitev, prisega, starejše rotba: adiuro Stygii caput inplacabile fontis, una superstitio superis, quae reddita divis V. —

II.

1. vraža, blodna vera, prazna vera, babja vera, praznoverje, praznoverni strah, praznoverna bojazen, nabožno (pobožno) sanjaštvo, versko navdušenje, verska prenapetost, verski fanatizem: Gell., Lact., Amm., Serv. idr., superstitionem a religione maiores nostri separaverunt Ci., neque intellegit pietate et religione … deorum mentes, non contaminata superstitione … posse placari Ci., huic barbarae superstitioni resistere Ci., superstitio anilis, superstitiones aniles Ci., ipse capti quadam superstitione animi L., tristis superstitio H., magna O., vana V., Sil., superstitio error insanus est Sen. ph.

2. meton.
a) praznoverje, v pl. vraže, praznoverni običaji ali obredi, vražno, tajnostno (skrivno) bogoslužje, skrivni (skrivnostni) obredi, skrivno čaščenje (češčenje), kult, religija: exitiabilis superstitio T. (o krščanstvu), quaenam illa superstitio, quod numen, interrogat T., superstitio Iudaica Q., Icti., vana (sc. Isidis) Suet., privata superstitio geniti apud ipsos Herculis Iust., religio veri dei cultus est, superstitio falsi Lact., hostes operati superstitionibus L., superstitiones magicae T., multae vetustis superstitionibus fidebant T., novas superstitiones introducere Q. (o Sokratu).
b) (v blagem pomenu) pobožno vzdušje, verski duh, bogočastje, bogoslužje: superstitione facile est liberare, cum sustuleris vim deorum Ci., in superstitionibus ac cura deorum praecipua omnibus veneratio est Iust.
c) sveti strah, ki ga kaj vzbuja, svetost: templi Iust.; occ. (brez verskega pomena): superstitione quadam virtutis teneri Sen. ph., superstitione praeceptorum … trahi Q.

svobodomíslec m slobodomislilac, slobodoumnjak, slobodni duh

sylph [silf] samostalnik
mitologija duh elementa zraka; silfa, silfida (vila)
figurativno vitko dekle

sylvan [sílvən]

1. pridevnik
poetično gozdni, gozdnat
figurativno divji

sylvan deities gozdni bogovi
sylvan landscape gozdna pokrajina

2. samostalnik
gozdni duh; gozdni prebivalec

tanfo m zatohlost; duh po plesnobi, po zaprtem

Teamgeist, der, timski duh, skupinsko tovarištvo

tintìlīn -ína m (it. tentellino) dial.
1. hišni duh
2. etn. movje, mavje, duša nekrščenega otroka

Titanism [táitənizəm] samostalnik
titanizem, revolucionaren duh; duh uporništva

touched [təčt] pridevnik
dotaknjen; otipan
figurativno ganjen, užaljen, prizadet (by, with od)
nekoliko pokvarjen, ki ima duh (o mesu)
figurativno malo prismojen

touched in the head figurativno malo trčen, prismojen

Trangeruch, der, duh/smrad po ribji masti

tȕknuti -nē dial. imeti duh, zaudarjati: dobra ti je rakija, samo kao da na nešto tukne

ùdarati -ām
I.
1. udarjati: lako maše, a udara teško
2. zabijati: udarati kolac u zemlju
3. postavljati: udarati pritke za pasulj
4. zadevati: udarati nogom u korijen
5. odmerjati: udarati poreze
6. zavijati: udarati desno od puta
7. polagati: udarati temelj
8. napadati: udarati na neprijatelja
9. suvati, brcati: udarati nogom o kamen
10. nastavljati: udarati slavinu
11. natikati: udarati na kolac
12. nabijati: udarati pendžeta na cipele templjati čevlje
13. kljuvati: udarati kljunom u koru
14. biti plat zvona
15. opozarjati: to udara u oči
16. zaudarjati, dišati, imeti duh, smrdeti: udarati na paljevinu; meso već udara; vino udara na bačvu
II. udarati se
1. udarjati se
2. trkati se: udarati se u grudi
3. suvati se, brcati se
4. spopadati se

ulisside m, f knjižno nemiren, pustolovski duh

vȅleduh m, velèduh m veliki duh

vīrus -ī, n (prim. skr. viṣám tekočina, strup, viṣáḥ strupen, gr. ἰός [iz Ƒισός] strup, lit. vaist(r)as zdravilo; prim. tudi skr. vēṣati razliti (razlivati) se, stvnem. wisa = nem. Wiese, lat. viscum)

1. vlečna, židka sluz, glen, sluzasta (sluzava) moča, sluzasta (sluzava) tekočina, sluzast (sluzav) sok; rastlin: ciceris et lini Cal., pastinacae Plin., virus, odoriferis quod Arabum in campis carpsi Stat.; živali: cochlearum Plin.; o živalskem semenu: Plin., lentum destillat ab inguine virus V.; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost).

2. strupena sluz, tekočina, strupeni sok, strup, starejše otròv (kač, rastlin in drugih stvari): Lucr., Plin., Mart. idr., mortiferum Ci. (Arat.), ille malum virus serpentibus addidit atris V., virus echidnae, virus nocens O., volucri ferro tinctile virus inest O., virus (strupena pijača) cognitis ante venenis (strupene primesi) rapidum T.

3. metaf. glen, strup: apud quem evomat virus acerbitatis suae Ci., illud malum virus Sen. ph., virus mentis, linguae Sil., in illas virus habe Mart.

4. zoprn (hud) duh ali vonj, smrad: paludis Col., odoris, animae leonis Plin., odores … suo contractans perdere viro Lucr.

5. oster, slan okus: taetri primordia viri (jezernice), vini Plin.

Opomba: Heterocl. gen. sg. vīrūs: Amm.