Franja

bile [bil] féminin žolč; figuré jeza, čemernost, zlovoljnost

décharger sa bile sur quelqu'un izliti, stresti svojo jezo, slabo voljo na koga
échauffer, émouvoir, remuer la bile zbuditi jezo
se faire de la bile razburiti se, vzkipeti, vznemirjati se, jeziti se

bit¹ [bit] samostalnik
košček, grižljaj; brada ključa; stružilo, rezilo; žvale; novčič, malenkost; konjsko zobovje; nadzorstvo, kontrola

by bits, bit by bit polagoma, malo po malem
to bite on the bit siromašno živeti
the biter bit osleparjeni slepar; kdor drugemu jamo koplje
not to care a bit niti malo ne biti mar
centre bit sredilnik (sveder)
dainty bit poslastica
to do one's bit opravljati svojo dolžnost
to draw bit (konja) zadržati, zmanjšati hitrost
every bit polagoma; docela
to give s.o. a bit of one's mind povedati komu svoje mnenje
not a bit niti malo ne, sploh ne
a bit on okajen, v rožicah
bits and pieces drobnarije, drobni ostanki
a short (long) bit kovanec deset (petnajst) centov
to take the bit between one's teeth upreti se
a tiny (ali little) bit čisto malo
wait a bit čakaj malo

blason [blazɔ̃] masculin grb; heraldika, grboslovje

redorer son blason vrniti veljavo svojemu imenu, svoji družini
ternir son blason onečastiti svoje ime, svojo družino

Blöße, die, (-, -en) golota, beim Fechten: nebranjeno mesto, Forstwesen golosek, figurativ šibka točka, sich eine Blöße geben razkriti svojo šibko točko, razkriti se

bojazen samostalnik
(tesnoben občutek) ▸ félelem, félszObstaja bojazen, da se bo kriza preselila tudi v Evropo. ▸ Félő, hogy a válság átterjed Európára is.
Sidro dobro prime in ni bojazni, da bi se kaj zgodilo. ▸ A horgony jól tart, és nem kell attól félni, hogy bármi történne.
Bojazen, da bi blago ostalo na policah, je po prepričanju trgovcev povsem odveč. ▸ A kiskereskedők szerint felesleges attól tartani, hogy az áruk a polcokon maradnak.
Ni bojazni, da takšnega darila ne bi uporabila. ▸ Nem kell tartani attól, hogy egy ilyen ajándékot ne használna.

boksarska vreča stalna zveza
(športni pripomoček) ▸ bokszzsák
Svojo jezo je sproščala na boksarski vreči. ▸ A dühét a bokszzsákon vezette le.
Odšli smo v telovadnico, kjer imam boksarske vreče. ▸ Elmentünk az edzőterembe, ahol a bokszzsákjaim vannak.

bolézen illness, sickness; ill-health; (določena) disease; (organska) malady; (bolečine) ailment; (obolenje) affection; indisposition; (kronična) infirmity

zaradi bolézni owing to illness
angleška bolézen rachitis, rickets pl
epidemična bolézen epidemic
dolga bolézen prolonged (ali lingering) illness
bolézen na jetrih liver complaint
morska bolézen sea-sickness
nalezljiva bolézen infectious ali catching ali (pri dotiku) contagious disease
neznatna bolézen complaint, indisposition, trouble, disorder, distemper
otroške bolézni (figurativno) teething troubles
otroška bolézen disease of children
poklicna bolézen occupational (industrial, trade) disease
težka (lahka) bolézen a severe (a light) illness
zahrbtna, nevarna bolézen malignant disease
spalna bolézen sleeping sickness
spolna bolézen venereal (disease) (krajšava: VD)
zračna bolézen airsickness
dopust zaradi bolézni sick leave
izbruh (pojav, prenos, potek, žarišče) bolézni outbreak (manifestation, transmission, course, seat) of disease
kal bolézni (disease) germ
napad bolézni attack (ali bout) of illness
nosilec bolézni carrier
poročilo o bolézni bulletin, doctor's report
preprečevanje bolézni prophylaxis, preventive health care
simuliranje bolézni malingering
znak, simptom bolézni sign, symptom
bolézen gre na bolje (slabše) the illness has taken a turn for the better (worse)
nakopati si bolézen to catch a disease, to contract a disease; to fall ill, to be taken ill
ta bolézen ga je pobrala he was carried off by this illness
preboleti (svojo) bolézen to get over one's illness
prestati bolézen to go through an illness
hliniti, simulirati bolézen to malinger, to pretend to be ill, zastarelo to affect an illness
umreti za boléznijo to die of an illness

bōmonīcae -ārum, m (gr. βωμονῖκαι) zmagovalci ob žrtveniku, mak. mladeniči, ki so se dali bičati ob žrtveniku Artemide Ortije, da bi dokazali svojo stanovitnost: Serv.

bonus 3 (st.lat. duonus, še starejše duenos; prim. lat. bēo, bellus), adv. benē (gl. to geslo); komp. melior, melius (prim. gr. μάλα zelo, μᾶλλον bolj, μάλιστα najbolj, največ, μαλερός močan, lat. multus); superl. optimus, starejše optumus 3 (iz *opitumus: ops, opis, inops). Beseda bonus ima tako širok pomen kakor gr. ἀγαϑός, sl. dober.

I. o stvareh in osebah:

1. dober, izvrsten (naspr. malus): bona dicta Enn. ap. Ci., Ci. izvrstni izreki, dobri dovtipi, verba valde bona, verba suā naturā bona aut mala Ci., bona ars, bonae (optimae) artes Ci. lepa umetnost, lepe umetnosti (toda: Claudius bonarum artium cupiens erat T. dobrih lastnosti), nummos adulterinos pro bonis accipere Ci. ponarejene za prave, omnia meliora facere Ci. vse izboljšati, izpopolniti, optimos versus dicere ex tempore Ci., portus bonus N., ager optimus Ca., C., si hominibus bonarum rerum (za dobro) tanta cura esset, quanto studio... nihil profutura... petunt S., bona vina, carmina H., melius iter H., scripta optima Graecorum H.

2. dober = pripraven, primeren, ustrezen, koristen; abs.: bonum est Ca. koristi, pomaga, aetas tironum plerumque melior Ci.; z dat. ali z ad (za kaj): quod mihi erit bonum atque commodum Ter. ugodno in lahko, ager... bonus pecori S., mons pecori bonus alendo L., bona bello cornua V., nona dies melior fugae V., ad quam rem bona aut non bona sit (terra) Varr., milites Rom. ad proelium boni T.; s sup.: quis amor cultu optimus Pl., optimum factu Ci., C., S., L. najboljše, najpametnejše, vitatu quidque petitu sit melius H.; z inf.: Pl., Ci. ep., quiesse erit melius L.; z ACI: optimum esse domum suam quemque reverti C. da najbolje kaže, tako tudi bonum videtur: Aug. ali optimum factu videtur z inf.: S. in optimum videtur z ACI: L., optimum est ali hoc mihi factu est optimum z ut in cj.: Pl.

3. occ.
a) dober = spreten, umetelen (v čem, s čim), izurjen v čem, vešč česa, v čem, vrl: aedificator, agricola, colonus, dominus Ca., orator Enn. ap. Ci., accusator sat bonus, accusatores meliores Ci., bonus gubernator, poëta, comoedus, consul, boni imperatores, duces Ci., b. dux H., Q., b. socii L., b. amicus N., b. amici T., b. vicinus, sutor, pater optimus H., melior gladiator O., optimus furum balneariorum Cat.; z abl.: et proelio strenuus erat et consilio bonus S., iaculo bonus V. spreten kopjanik, bonus pedibus, remis V., sagittis melior Dacus H. boljši strelec s puščicami; z gen.: furandi melior T. spretnejši v lokavih naskokih; pesn. z inf.: Pers., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., boni... ambo, tu calamos inflare levīs, ego dicere versus V.; pren.: stilus optimus... dicendi... magister Ci., usus magister est optimus Ci.; subst. bonī -ōrum, m vrli možje, junaki, korenjaki: Ci.
b) (v boju, v vojni) jak, vrl, hraber, pogumen, junaški (naspr. malus, ignavus); večinoma kot subst.: optimus quisque cadere aut sauciari S., boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncari S., pari periculo, sed famā impari boni atque ignavi erant S.; z abl.: vir pace belloque bonus L., bonus militiā T., plures Adherbalem sequuntur, sed illum alterum (Iugurtham) bello meliores S., Pisidae optimi bello L.
c) ki je v dobrem (ugodnem) položaju = imovit, premožen, bogat: est miserorum, ut... invideant bonis Pl.
č) plemenit, odličen, imeniten, spoštovan, cenjen: bono genere nata Pl., illam civem esse Atticam bonam bonis prognatam Ter., nisi qui patricius sit, neminem bono genere esse natum Ci., adulescens bonus, honesto loco natus Ci.; boni (viri), optimus quisque, optimi plemenitaš(i), aristokrat(i), velikaš(i), včasih s stranskim pomenom dobromiselnik(i), domoljub(i) (prim. III. 2. c); occ. = premožnež(i), bogataš(i), bogatin(i): semper in civitate, quibus spes nullae sunt, bonis invident, malos extollunt S., auctoritas bonorum retinetur Ci., quid iuris bonis viris Ti. Gracchi tribunatus reliquit? Ci., optimo cuique pereundum erat, reliquis serviendum Ci.
d) čeden, ličen, lep, zal: forma bona Ter., Varr., forma melior H., Lepidus iuvenis formā quam mente melior Vell., mulier bona aspectu Ambr., cervix b. Suet., optima signa Ci. kipi, scyphos optimos aufert Ci., plena domus caelati argenti optimi Ci. najlepših srebrnih reliefov.
e) dober = fin, izbran, slasten, dragocen: bene habitavit omnibusque optimis rebus usus est N. je užival v vsem le najfinejše, bonis rebus explere Lucr., regio rebus optima bonis Lucr., bona cena Cat., cenarum bonarum assectator Sen. ph., re bonā multā copiosus Gell. z mnogimi dragocenostmi, optima quaedam (naspr. vilia et minuta) Plin. iun. dragocenosti; ignorantia bonarum rerum N. dragocenih, slastnih reči, t.j. dragocenih mazil, poslastic.
f) dober = dobršen, precejšen, znaten, velik, obilen, bogat: bonum atque amplum lucrum Pl., bonam magnamque partem ad se attulit Ter., bona magnaque pars servabat foedera caste Lucr., bonam partem sermonis in hunc diem esse dilatam Ci., bona pars hominum H., bona pars vocis meae accedet H. moj glas bo vmes krepko donel, nostris pars bona dempta malis O., amicorum bona copia praesto fuit Ci., bona librorum copia H., Bona Copia (pooseb.) O.; bonam copiam eiurare Ci. ep. proglasiti se za golega in suhega.

4. do koga dober, naklonjen, blagohoten, prijazen, ustrežljiv, milostljiv; abs.: bonus atque benignus H., des bonus veniam H., adsit bona Iuno V., boni divi V. milostni, b. Acestes V. darežljivi, vultūs boni, vultus melior O., bonae et fidae voluntatis ministri Sen. ph., cum laude et bonis recordationibus facta prosequi T., bonā veniā Ter., Ci., L. ali bona cum venia Ci., L.; z dat.: vicinis bonus esto Ca., sis bonus o felixque tuis V., vos o mihi Manes este boni V., iam melior mihi V. že spravljen z menoj; bonus in me Ci. ep. — Kot priimek: Bona dea, Bona dīva (gl. Bona dea), Iuppiter Optimus Maximus (okrajšano O.M.) L. idr., te, Capitoline, quem propter beneficia populus Romanus Optimum, propter vim Maximum nominavit Ci. (prim. Ci. De nat. deor. II, 25, 64).

II. o abstraktnih pojmih: dober =

1. ugoden, prijeten: caelum Ca., tempestas Ci., tempestas melior, via peior H., bona initia S., b. eventus Varr., exitūs boni H., meliores exitūs Ci., b. fama Ci. dober glas, sloves, bona de Domitio... fama est Ci. ugodna je vest, sententia melior nulla esse potest Ci., bonae res Pl., L. sreča, in bonis rebus omnes contemnere, in malis pugnare contra bonos Ci. v sreči — v nesreči, animus b. Pl. miren, pohleven duh, bono animo (animo bono) esse Ci. idr. ali bonum animum habere S., L. dobre volje, dobrega duha (srca) biti, aliquid in bonam (optimam) partem accipere Ci. za dobro vzeti (jemati); occ. dober =
a) čil, čvrst, svež, zdrav: aetas Varr., Ci. mladost, color Varr., Lucr., O. zdrava polt, melior color Plin., melior sanguis V. bolj sveža, mlajša, valetudo bona Ci. ali optima C. dobro, trdno zdravje, bona mens Ci., L., O. idr. zdrava, trezna pamet, mens melior Ter.
b) zdravilen, neškodljiv: vinum Cels., aquae Pr.

2.
a) koristen, zaslužen: exemplum, facta T., alicuius bonā operā (operā optimā C.) uti L., bonam operam navare adversus aliquem Aur.
b) uspešen, srečen, ugoden, srečenosen, obetaven, dobrega pomena: salus Ci., spes C., H. veselo, fortuna L., fata H., fatis melioribus uti V., b. annus V., dies O., Sen. ph., Petr. srečen, vesel, optima quaeque dies miseris mortalibus aevi prima fugit V., melior pars diei V. ugodnejši, b. hora Petr., bonas horas male collocare Mart., b. navigatio Ci., Val. Max., mors Plin. iun. srečna, lahka, omnibus bonis, non tristissimis Ci., melius auspicium Pl., melius omen, meliora auspicia V., omine cum bono Cat., ite bonis avibus O. ali cum bona nubere alite Cat. (prim.: secundā ratem occupare alite H.) z ugodnimi ptičjimi znamenji, ob ugodnem ptičjem znamenju, z dobro prerokbo (iz ptičjega leta so namreč prerokovali srečo ali nesrečo); od tod bonum sit V. (če se vzame kaj za znamenje, pomenek) naj bo srečno! blagor nam!; kot želja: quod bonum faustum felix fortunatumque sit Ci., quod bonum faustum felixque L., quod bonum atque fortunatum sit Pl., quod bonum faustumque sit tibi domuique tuae, Caesar Auguste Suet.; kot uvodno besedilo pred razglasi: bonum factum Suet. na blaginjo in srečo! bonum factum, ut edicta mea servetis Pl. dajte, pazite na moje razglase! o govoru: dicenda bono sunt bona verba die O., dicamus bona verba Tib.; pren.: bona verba quaeso Ter. = le počasi!

III. v nravstvenem pogledu: dober =

1. dobre čudi, pošten, pravičen, vrl, zanesljiv, zvest; o osebah: multi boni adulescentes illi homini nequam studuerunt Ci., servi tam benevoli, tam boni, tam fideles Ci., senatoris boni est semper in senatum venire Ci. dolžnost vestnega senatorja, bonus auctor, auctor valde bonus, auctor optimus Ci., plebs optima et modestissima Ci., boni fidelesque socii L., naturā optimus Sen. ph.; poseb. bonus vir pošten, pravičen mož, ali subst. bonus -ī, m poštenjak, pravičnež: negant quemquam esse bonum virum nisi sapientem Ci., viri boni et misereri Ci., iustis autem et fidis hominibus, id est bonis viris, ita fides habetur, ut... S., pessimus atque optimus vir Q., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, malus improbior S., boni (naspr. nefandi) O., oderunt peccare boni virtutis amore H., proprium est boni recta facere Q., minor vis bonis quam malis inest Plin. iun. Bonus (= ὀ Χρηστός) Pravičnik, Pravični kot Focionov častni priimek: N. V nagovoru bone, boni dragi moj(i): Pers., i, bone, quo virtus tua te vocat H., optime V. dragi moj, optimi viri Ci. dragi moji; pogosto iron.: bone vir Pl., Ter. ti poštenè, quid ais, bone custos defensorque provinciae? Ci. ti zvesti (= nezvesti) varuh, boni H. O abstr. pojmih: ingenio bono esse Ter., bono animo in populum Rom. esse Ci. naklonjen biti rim. narodu, bona atque honesta amicitia S., societas bona T., bona (optima) fide tibi sua omnia concessit Ci. pošteno, vestno, optimi mores Ci., ratio bona cum perdita confligit Ci. pravičnost, conscientia bona Q. ali optima Plin. iun., quod Erucio accidebat in mala causa, idem mihi in usum venit in causa optima Ci. v povsem častni, consilio bono Ci. z dobrim namenom, optimo iure Ci. po vsej pravici; o duši: optima pars hominis Ci. = quod in homine praestantissimum et optimum est Ci. = quod est optimum in nobis Lact., bona pars tui Sen. ph.

2. occ.
a) nraven, čist, čednosten: mulier Pl., huius sanctissimae feminae atque optimae pater Ci., filius optimus atque innocentissimus Ci., bona coniunx, virgo, pueri boni malique, amor bonus Cat.
b) dobrodušen, nesebičen: bonae sub regno Cinarae H.; o ljubicah, ki ne jemljejo plačila: expedit bonas esse vobis Ter., at bona, quae nec avara fuit Tib.
c) (politično) dobro misleč, dobromiseln, domoljuben, rodoljuben, lojalen, za občo blaginjo zavzet: bonus et fortis civis Ci., id accidere bono viro et civi potest Ci. poštenjaku in za občo blaginjo zavzetemu državljanu, ut eum, quem bonum civem semper habuisset, bonum (pravičen) virum esse pateretur Ci., boni cives, boni viri Ci., optimi viri Ci. spoštovanja vredni domoljubi, pars melior (naspr. pars deterior) L. = optimae partes N. domoljubna stranka; subst. bonus -ī in pl. bonī -ōrum, m dobromiselnik(i), domoljub(i): boni complures S., fautor et cultor bonorum L., invitis principibus, resistente senatu, omnibus bonis repugnantibus infima manu plebis bellum concitare Hirt.; iron.: video bonorum, id est lautorum et locupletium urbem refertam fore Ci.; v gr. pogledu so boni možje demokratskega prepričanja, demokrati: iam tum... fortius boni pro libertate loquebantur quam pugnabant N.; v rim. pogledu pa so boni in optimi (pri Ci. pogosto optimates) možje aristokratskega prepričanja, aristokrati, konservativci: omnes boni semper nobilitati favemus, te senatus equitesque et omnes boni sequebantur, eam optimam rem publicam esse dico,... quae sit in potestate optimorum. — Subst. bonum -ī, n

1.
a) (še z značilnostmi adj., zato ima tudi komp. melius -ōris) dobro, dobra lastnost, dober položaj: ni vis boni in ipsa inesset forma Ter., prodigium L. ali detrimentum vertit in bonum C. se obrne na dobro, mutare in deterius aut in melius Sen. ph., mutari in melius T. (o osebah), it in melius valetudo principis T. se izboljšuje, reficere in melius et in maius Plin. iun. izboljš(ev)ati in poveč(ev)ati.
b) (čisti subst.) dobro (telesno, duševno in nravstveno), dobrina: sapiens et bonum ferre potest modice et malum fortiter Varr. fr., forma bonum fragile est O., unicum bonum diuturnam vitam existimare Ci., qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. ki uživajo vsakovrstne dobrine, tria genera bonorum: maxima animi, secunda corporis, externa tertia Ci., summum bonum Ci. največje dobro (fil.), ius bonumque S. kar je prav in dobro, aequum (et) bonum ali aequum bonumque (gl. aequus), dividere bona diversis H. ločiti dobro od kvarnega, bona pacis T., bona malaque vestra T. vaša blaginja in vaše gorje, bona omnia optare (precari) alicui Pl. komu vse dobro želeti, za koga vse dobro prositi, bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo, boni consulere aliquid Ca. ap. Gell., Q. tolmačiti kaj za dobro; dar, vrlina, čednost, krepost: naturale bonum N. prirojena nadarjenost, multa a natura habuit bona N., acer bonorum et vitiorum suorum iudex Ci., bona aut mala S. vrline ali pregrehe, neque bona neque mala eorum S. čednosti — pregrehe, bonum tuum auge et exorna Sen. ph. svoje vrline, čednosti.

2. (le v pl.) imetje in blago, imetek, imovina, posest, premoženje, bogastvo: bona fortunaeque, b. aliena, privata Ci., b. patria Ci. očetnjava, b. paterna et avita Ci., eorum bona veneant, qui proscripti sunt Ci., bona publicare Ci., N., bona civium voci subicere praeconis Ci. dati na dražbi prodati, bona verbo redigere (zaseči), re dissipare Ci., bonorum omnium heres L. glavni dedič, divisa inter creditores bona T., bona edere Pl. ali comedere H. po grlu pognati, esse in bonis Ci. ali habere in bonis Icti. biti lastnik kake posesti (kake dediščine), toda: qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. (gl. pod 2.), esse in bonis alicuius Icti. pripadati komu.

3. korist, prid, obrestek, dobiček, sreča (naspr. malum): quid mihi sit boni, si mentiar? Pl. kaj naj bi imel od tega, est alicui aliquid bono Ci., L., Ph. komu je kaj v prid, quibus occidi patrem bono fuit Ci., quis enim ullam ullius boni spem haberet in eo? Ci. kdo bi se nadejal česa dobrega od njega, maximum bonum in celeritate putare S., maximum regni bonum Sen. tr., nullā boni spe T. brez vsakega upanja na dobro, iam intellegente suum bonum Italiā Plin., commune bonum Lucr., Sen. ph. ali bonum publicum Pl., S., L. idr. obča (državna) blaginja, privato usui bonum publicum postponitur T.; kot vzklik bonum! Ap. k sreči! na srečo! (naspr. malum! žal!).

Opomba: Optimus je včasih okrepljen še z adv.: plane opt. Ap., satis opt. Aur., valde opt. Plin. Val., perquam opt. It.

borrico moški spol osel; koza za žaganje; bedak

caer de su borrico uvideti svojo zmoto
puesto en el borrico trdno odločen
ser un borrico (hud) garač biti; biti preveč potrpežljiv

bottom¹ [bɔ́təm] samostalnik
dno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova
vulgarno zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča
figurativno vzrok, razlog
pogovorno vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sedi

at (the) bottom dejansko, pravzaprav, v resnici
to act (ali stand) (up) on one's own bottom delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisen
from top to bottom od glave do pete
to be at the bottom of s.th. biti pravi vzrok česa
the bottom of the business bistvo stvari
to be embarked in the same bottom imeti isto usodo, udeležiti se iste stvari
to go to the bottom potopiti se, utoniti
from the bottom of one's heart z dna srca
to knock the bottom out of dokazati neresnico, ovreči, podminirati
bottom leather podplat
to get down to rock bottom priti stvari do dna
to send to the bottom potopiti
to touch bottom nasesti; figurativno zaiti v hude težave
to venture all in one bottom staviti vse na eno kocko
bottom up! izpij do dna!, eks!
at the bottom of the street na koncu ulice

bráda ž, tož. brâdu, mn. brȃde brada: obrijana brada; puna brada; pustiti -u; brijati, podsijecati, podsecati -u; govoriti u -u; povući jarca za -u; kukuruzna brada; uzeti što na svoju -u prevzeti kaj na svojo odgovornost; biskupova brada bot. žegnana kopriva; košutina brada bot. kačja dresen

brandir [brɑ̃dir] verbe transitif (za)vihteti; mahati (quelque chose s čim); groziti z

brandir une lettre mahati s pismom
brandir de petits drapeaux mahati z zastavicami
brandir son sabre (za)vihteti sabljo
brandir sa démission groziti s svojo ostavko

braniti, braniti (branim)

1. verteidigen (tudi pravo, vojska, šport) (koga jemanden, se sich, pred vor)
braniti, braniti z vsemi močmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
(vzeti v bran) sich stellen vor (jemanden/etwas)

2. (varovati) schützen (meje die Grenzen, pred vor); koga pred napadi/ očitki: in Schutz nehmen

3. ideje, nazore: verfechten

4.
braniti, braniti se (postaviti se v bran) sich wehren, sich zur Wehr setzen
braniti, braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno braniti, braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren

5.
braniti, braniti komu kaj (jemanden) an (einer Sache) hindern; (jemandem etwas) verwehren; (odsvetovati) (jemanden) von (etwas) abbringen

6.
ne braniti, braniti se dela ipd.: ne branim se niti dela za določen čas (auch) für (Zeitarbeit) bin ich mir nicht zu schade
hrane, pijače itd.: kein Verächter von … sein
|
ki se zmore/zna braniti, braniti wehrhaft

braníti to defend (pred from, proti against); to protect; to shield; (prepovedati) to prohibit, to forbid

braníti komu to restrain someone (from doing something), to forbid someone (to do something); (na sodišču) to defend, to advocate, to plead for
braníti svojo pravico to maintain one's right
braníti se to defend oneself, (upirati se) to resist, to withstand
braníti se česa (odklanjati) to refuse, to decline
tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden (figurativno) even a worm will turn

braníti défendre, protéger; soutenir (une thèse); empêcher quelqu'un de faire quelque chose, défendre quelque chose à quelqu'un

braniti se se défendre, résister, se débattre; être récalcitrant, refuser de faire quelque chose, se refuser à faire quelque chose; prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde); prendre la défense de quelqu'un
braniti svojo kožo défendre sa peau, vendre cher sa peau
nihče vam ne brani libre à vous de (+ inf.), vous serez toujours libre de…

braníti defender

braniti se defenderse oponer resistencia (proti a)
braniti komu (da bi kaj naredil) impedir a alg hacer a/c
kdo mu bo to branil? ¿quién va a impedirselo?
braniti se z vsemi močmi defenderse con todas sus fuerzas
braniti svoje življenje (svojo kožo) defender su vida (su pellejo)

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

brillare¹

A) v. intr. (pres. brillo)

1. bleščati, svetiti se, lesketati se, sijati

2. pren. blesteti, briljirati:
brillare per l'assenza šalj. vzbujati pozornost s svojo odsotnostjo

3. vžgati se, eksplodirati (mina)

B) v. tr. razstreliti:
brillare cariche di esplosivo razstreliti naboje eksploziva

bŕzdati to bridle; to put a bridle on; to rein; to curb

bŕzdati svoj jezik to bridle one's tongue
bŕzdati koga to keep a tight rein on someone
bŕzdati svojo radovednost to curb one's curiosity
bŕzdati svoje strasti to bridle one's passions
ne bŕzdati svojega veselja to let one's joy be unconfined