Franja

ravnínski (-a -o) adj. di, della pianura; di, del piano, dei piani; pianeggiante:
ravninske reke fiumi di pianura
ravninski svet zona, area pianeggiante
mat. ravninski lik figura piana
ravninska geometrija planimetria
šport. ravninski dolgoprogaš passista

recortado rastlinstvo nazobčan; (pretirano) sramežljiv, preobčutljiv

recortado m izrezana figura

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

relieve moški spol relief, pridvig

poner de relieve na dan prinesti; poudariti
un ser sin relieve povprečen človek
figura de relieve slavna oseba

ressortir*¹ [resɔrtir] verbe intransitif iti ali priti zopet ven; izhajati; jasno se pokazati, odražati se, priti do veljave

ressortir de chez soi zopet oditi z doma, iz hiše
la balle est ressortie par le cou krogla je prebila vrat
la figure ne ressort pas assez sur cette médaille figura ne pride dovolj do veljave na tej medalji
il ressort de là que ... iz tega sledi, izhaja, rezultira, da ...
faire ressortir poudariti, naglasiti, podčrtati (les défauts d'une personne slabosti, hibe kake osebe); verbe transitif zopet potegniti ven, izvleči
il a ressorti sa voiture du garage zopet je izvlekel, izpeljal avto iz garaže

retōrico agg. (m pl. -ci)

1. retoričen:
figura retorica pesn. retorična figura
è una figura retorica pren. to se le tako reče

2. slabš. prazen, nabuhel, gostobeseden

retóričen (-čna -o) adj. retorico, accademico; dissertatorio; tribunesco; gonfio, prolisso:
retorični slog stile retorico
retoričen ton tono dissertatorio
pejor. retorično razpravljanje discorso accademico
lit. retorična figura figura retorica
retorično vprašanje domanda retorica

ridicolo

A) agg. smešen:
figura ridicola smešna pojava
un compenso ridicolo smešno plačilo

B) m smešnost, smešno:
non capisco il ridicolo di questa situazione ne razumem, kaj je tu smešno
cadere in ridicolo osmešiti se
porre in ridicolo osmešiti koga

sadren de yeso; de escayola

sadrena figura figura f de escayola
sadrena moka yeso m en polvo
sadren omet enyesadura f
sadrena obveza (med) vendaje m escayolado
sadreni odlitek impresión f en yeso
sadrena plošča lámina f de yeso

sadrén

sadréna figura plaster figure
sadréna kaša plaster of Paris
sadrén izdelek article made of plaster
sadréni kalup mould for plaster work
sadrén odtisek, odlitek plaster cast
sadrén omet coat of plaster
sadrén prah plaster of Paris
sadréno poprsje plaster bust

sadrén en plâtre

sadrena figura plâtre moški spol
sadrena moka plâtre moški spol en poudre
sadren omet crépi moški spol (ali enduit moški spol) de plâtre
sadrena obveza (medicina) plâtre moški spol
sadreni odlitek (moulage moški spol en) plâtre moški spol

sex-angulus 3 šesterooglat, šesteroogeln, šestkoten: cera O. = cella PLIN. satna celica, pregradek, figura PLIN.; subst. sexangulum -ī, n šesteroogelnik, šestogelnik, šesterokotnik, šestkotnik: PRISC.

sgonfiare¹

A) v. tr. (pres. sgonfio)

1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas

2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino

3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost

4. pog. nadlegovati

B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)

1. izprazniti se (zraka, plina)

2. splahniti (oteklina)

3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil

simboln|i [ó] (-a, -o) Symbol- (značaj der Symbolcharakter, figura die Symbolfigur)

simétričen (-čna -o) adj. (someren) simmetrico:
simetrični lik figura simmetrica
simetrično telo solido simmetrico
zool. bilateralno simetrična žival animale bilateralmente simmetrico
elektr. simetrična obremenitev večfaznega sistema carico equilibrato di un sistema plurifase
simetričen kabel cavo simmetrico

simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
mat. simetrija lika simmetria della figura piana
simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
arhitektonska simetrija simmetria architettonica
razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
biol. radialna simetrija simmetria raggiata
min. zrcalna simetrija simmetria speculare

sinekdoha samostalnik
književnost (retorična figura) ▸ szinekdoché

smučárski, smúški de esquí

smučarska čepica gorro m de esquiador
smučarski čevlji botas f pl de esquiar
smučarska kristianija cristiania m; viraje m cristiania; cristiania m paralelo
smučarska obleka traje de esquiador
smučarska maža cera f de esquí
smučarska oprema equipo m de esquiador
smučarska palica bastón m de esquiador
smučarski plug (figura) cuña f
smučarski polet vuelo m del saltador con esquís, un salto de gran distancia con esquís
smučarsko prvenstveno tekmovanje campeonato m de esquí
smučarska sedežnica telesilla f
smučarski skakalec saltador m de esquí
smučarski skok salto m con esquí
smučarska šola escuela f de esquí
smučarska skakalnica trampolín m (de esquí)
smučarski tečaj curso m de esquiar
smučarski tek carrera f de esquís
smučarski terenski skok salto m de terreno (sobre los bastones)
smučarske tekme competiciones f pl de esquí
smučarske vezi fijaciones f pl (de esquí)
smučarski začetnik, -ica esquiador m, -ra f principiante

spádati pertenecer (a); ser (de)

spadati k čemu pertenecer a a/c, (kot del) formar parte de a/c
spada med najboljše pianiste figura entre los mejores pianistas
to ne spada k stvari eso no es del caso, eso no viene al caso
to ne spada semkaj eso está aquí fuera de lugar
to spada k stvari (zadevi) eso tiene relación con el asunto
(on) spada v zapor su sitio es la cárcel, deberían meterle en la cárcel
kam spada to? ¿dónde corresponde esto?
spadati skupaj pertenecer al (ali ser del) mismo grupo; formar un conjunto; ir juntos; pertenecer uno a otro; ser compañeros
spadati pod koga estar sujeto (ali subordinado) a alg

status² -ūs, m (stāre)

1. stanje, stoja: status, incessus, sessio, accubatio Ci., habitus, vultus, status, motus Ci.; meton. (konkr.) način stanja = postavitev, ustop, drža, položaj: signorum figura, status Ci., erectus Ci., rectus, indecorus Q., hoc usque eo totā Graeciā famā celebratum est, ut illo statu Chabrias sibi statuam fieri voluerit, quae publice ei ab Atheniensibus in foro constituta est N., artificis status ipse fuit O. sama drža je bila umetniška, je kazala (razodevala) umetnika, status citharoedicus Ap., stare pertinaci statu Gell.; v pl.: crebro commutat statūs Pl., ex quo factum est, ut postea athletae ceterique artifices iis statibus in statuis ponendis uterentur quomodo (= quibus) victoriam essent adepti N., effingere status quosdam Q.; occ. vojaška postavitev, vojaški položaj, tudi borilski ustop, borilska drža, borilski gard: in statu stat senex Pl., statu movere hostem L., statum proeliantis componit Petr., Manlius statum Galli conturbavit Quadr. ap. Gell., minaci Porphyrion statu H.; metaf.: saepe adversarios de statu omni deiecimus Ci. smo vrgli iz … borilske postavitve = smo popolnoma zbegali, quae (sc. vis) … animum perterritum loco saepe et certo de statu demovet Ci., neque enim dubito, quin ii tales viri … de statu suo declinarint Ci., constanter in suo manebat statu Ci.

2. metaf.
a) postava = stas, telesna velikost, rast, statúra: mediastinus (sc. servus) qualiscumque status potest esse Col., canis status longior productiorque Col., in gallinaceis status altior quaeritur Col., longissimi status Col.
b) stan = stanje, položaj, razmere, okoliščine, kakovost, státus: nihil semper suo statu manet Ci., restituere aliquem in pristinum statum Ci., deteriore statu esse Ci., in pristinum statum redire C. dobiti prejšnjo (nekdanjo) veljavo, cum iam ille urbanas res … commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. da so se razmere v mestu izboljšale, da se je položaj v mestu izboljšal, eo tum statu res erat, ut … C. razmere so bile tedaj take, da … , tedaj je bilo na tem, da … , cum in hoc statu res esset (essent) L., post tertium diem, quam in hoc statu fuerat Cu., omnis Aristippum decuit color et status et res H., flebilis ut noster status est O.; z gen.: civitatis Ci., L., rei publicae, optimatium, mundi, orbis terrae, naturae, vitae Ci., sollicitare statum quietae rei publicae L., status rerum Ci. ep., L., mentis Ci., Sen. tr., animi Sen. ph., neque de statu nobis nostrae dignitatis est recedendum Ci. odstopiti od dosedanjega ugleda, opustiti dosedanji ugled, hic belli status erat T., status caeli L., Cu., Col., Sen. tr. ali caeli et stellarum Ci. ali aëris Lucr. stanje, kakovost; v pl.: ad omnes vitae status Ci. ep., regum status decemviris donabantur L. pravice.
c) occ. α) (v pozitivnem pomenu) ugodno (trdno) stanje, ugoden (trden) položaj, ugodne (naklonjene, cvetoče) razmere, obstanek, obstoj, blaginja, blagor, blagovitost: rei publicae statum labefactare Ci., salutem suam in discrimen offerre pro statu civitatis et pro communi libertate Ci., nullum habentibus statum ali omnibus statum concupiscentibus Vell. blaginjo; v pl.: multorumque excisi status T. in blaginja mnogih je bila uničena. β) (v negativnem pomenu) nesrečno stanje, neugoden položaj, neugodne razmere: is urbanarum rerum status, ut ita dixerim, fuit Amm. γ) država, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: statui Romano prodesse Amm., recepto Orientis statu Vop. δ) stan po rojstvu (stan svobodnorojenega ali suženjski, patricijski ali plebejski), družbeni sloj, družbeni položaj, družbeni status: Icti. idr., adgnationibus familiarum distinguuntur status Ci.; statū līber ali statū lībera, gl. statū-līber. ε) status (sc. aetatis) starost 25 let, moška doba, polnoletnost, doletnost, doraslost, odraslost: Cod. I., cum ad statum suum frater pervenisset Dig. ζ) kot ret.t. t. status causae ali samo status stanje (status, položaj) stvari, stanje preiskave: Ci. idr., statum Graeci στάσιν vocant Q. η) kot gram. t.t. glagolski način: per genera, tempora, personas, modos, sive cui status eos dici … placet Q.