Franja

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

sombra ženski spol senca; senčna podoba, prikazen; videz; bikoborba senčna stran arene; madež; dovtipnost; prikupnost, gracioznost; senčenje

entrada de sombra (bikob) vstopnica za senčno stran v areni
no es ni sombra (de lo que era) še senca tega ni (kar je nekoč bil)
estar a la sombra v senci biti; fig v zaporu biti
hablar con sombra dovtipno, zanimivo govoriti
hacer sombra senco metati
desconfiado hasta de su sombra lastne sence se bati, skrajno nezaupljiv biti
poner a la sombra zapreti v ječo
tener (buena) sombra duhovit biti; srečo imeti
tener mala sombra zoprn biti, neduhovit (puhel) biti; smolo imeti
¡ni por sombra! še v sanjah ne!
sombras pl tema

tanto¹

A) agg.

1. tolik, tolikšen, toliko:
dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

2. veliko, mnogo:
poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

4. (v primerjalnih stavkih)
tanto... quanto toliko... kolikor:
spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

5. ravno toliko:
ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

6.
ogni tanto vsake toliko:
ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
ho tanto da fare imam toliko dela
da tanto tega zmožen:
tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
a dir tanto kvečjemu
fino a tanto che dokler
fra non tanto kmalu, v kratkem
or non è tanto pred kratkim
arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
combinarne tante toliko jih pogruntati
darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

B) pron.

1.
tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

2. mnogo, veliko (stvari):
quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

3.
tanto... quanto ravno toliko

4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
tant'è vseeno je
tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
con tanto di celo s, prav s:
un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom

tomado pridušen (glas); moten, poten (zrcalo); ljudsko pijan

tomado de orín zarjavel
tomado de polvo prašen
tomado del francés izposojen iz francoščine (beseda)
la tiene tomada conmigo ne more me živega videti, zoprn sem mu

ugly¹ [ʌ́gli] pridevnik
grd, nelep; odvraten, ostuden, ogaben; gnusen; umazan; neprijeten
ameriško, pogovorno prepirljiv, hudoben, zlohoten; nevaren, preteč (oblak); kritičen

as ugly as sin grd kot smrtni greh
an ugly customer zoprn, neprijeten, nevaren človek
an ugly crime podel zločin
an ugly face grd obraz
ugly duckling grda račka (ki se pozneje razvije v lepega laboda)
an ugly job težavna, zoprna, neprijetna zadeva (delo)
an ugly wound grda, nevarna rana
ugly symptoms nevarni simptomi
to look ugly biti grde, neprijetne zunanjosti (oseba); slabo, neugodno se obrniti (položaj)
to grow ugly postati grd
things have an ugly look stvari se grdo, neprijetno obračajo
the sky looks ugly nebo obeta grdo vreme

upírati

upirati pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
upirati se oponer resistencia, resistir; (biti zoprn, odvraten) repugnar
upirati se skušnjavi resistir a la tentación
upira se mi (jesti) me repugna (comer)
upirati se (da bi kaj storili) resistirse (a hacer a/c)

vītō -āre -āvī -ātum (morda iz *vi-itō iti (umakniti se) s poti ali pa denominativ iz *vī-tos „upognjen“, sor. z viēre: vitare torej = izogniti se)

1. izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, umakniti (umikati) se komu, čemu, izmakniti (izmikati) se komu, čemu, izbegniti (izbegavati) koga, kaj, iti komu s poti, skušati izogniti se komu, čemu (naspr. petere): tela, lacum C., hastas, aequora, balnea, puteum patentem, forum, rupem H., vitataque traxit in arma O. ki se mu človek izogiba; pesn.: te ipsum vitas H. sam s seboj si nezadovoljen, sam sebi si zoprn.

2. metaf.
a) izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, varovati (paziti) se koga, česa; abs.: sapiens, vitatu quidque petitu sit melius, causas reddet H.; z acc.: vitare adversarium, odium, offensionem, stultitiam, turpitudinem Ci., suspiciones Ci., C., N., eorum adspectum praesentiamque ali oculos hominum Ci., periculum C., proditionem, quam vitare posse celeritate putabat S., insidias, periculosum lucrum Ph., impatientiam nauseae Suet.; z dat.: infortunio, huic verbo Pl., malo Petr.; s finalnim stavkom (kot za glag. timendi): Cels., Q. idr., vitandum est oratori utrumque, ne aut scurrilis iocus sit aut mimicus Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Sen. ph., Gell. idr., tangere vitet scripta H., splendida porro oculi flagitant vitantque tueri Lucr.
b) uiti, ubežati, oditi, izogniti se, izmakniti se: casum Ci., odium plebis L., mortem fugā C., legatione (s tem, da je prevzel legatstvo = podpoveljništvo) periculum Ci.

voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
voir à l'œil nu videti z golim očesom
voir de ses propres yeux videti na lastne oči
peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
voir le médecin iti k zdravniku
voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
faire voir pokazati
se faire voir pokazati se
se faire bien voir priljubiti se
en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
laisser voir dati videti; ne prikrivati
je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
n'y voir goutte nič ne videti
c'est à voir to je treba premisliti
voir tout en beau videti vse rožnato
je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
voir le jour zagledati luč sveta
ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
voir la mort de près zreti smrti v obraz
voir en rose skozi rožnata očala gledati
voir les choses en noir biti pesimist
ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
on aura tout vu to je že višek! še to!
c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
voir de loin (figuré) predvidevati
ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
verra qui vivra bomo videli

ἀ-εκήλιος 2 (ἕκηλος) nezaželen, neprijeten, zoprn.

ἀ-ηδής 2 (ἥδομαι) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. – adv. ἀηδῶς nezadovoljen, nerad; ἀ. ἔχω πρός τινα zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.

ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.

ἀν-άρσιος 2 in 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. poet. 1. nasproten, sovražen, nenaklonjen, δυσμενέες καὶ ἀνάρσιοι smrtni sovražniki. 2. neprijeten, zoprn, mrzek, nadležen.

ἀν-επιτήδειος 2, ion. -τήδεος 1. nesposoben, neprikladen, neprimeren. 2. neprijeten, sovražen, zoprn.

ἀντί-ξοος (ξέω) ion. nasproten, sovražen, zoprn.

ἀντί-τυπος 2 in 3 (τύπτω) 1. act. a) odbijajoč; b) trd, nedostopen, uporen, zoprn. 2. pass. odbit; spredaj zadet; τύπος ἀντίτυπος (o kladvu in nakovalu) protiudarec, στόνος odjekujoč, odmevajoč. 3. podoben; τὸ ἀντίτυπον posnetek, slika, podoba NT.

ἀπ-εχθής 2 (ἔχθος) zoprn, mrzek, sovražen. – adv. ἀπεχθῶς ἔχω τινί sovražen sem komu.

ἀπο-θῡ́μιος 2 in 3 (θυμός) ep. ion. neprijeten, nevšečen, neljub, zoprn.

ἄ-χαρις, ι, ἀ-χάριστος 2 ἀ-χάριτος 2 (χάρις, χαρίζομαι) 1. nemil, neprijazen, neprijeten, neugoden, brez usmiljenja, neusmiljen, zoprn, nadležen, οὐκ ἀχάριτα λέγεις ne govoriš slabo, govoriš prav prijetne stvari. 2. brez hvale, nehvaležen, nepoplačan, nepovrnjen; χάρις ἄχαρις nepovrnjena ljubav, κακῆς γυναικός χάριν ἄχαριν ἀπώλετο njena (Ifigenije) smrt je izkazala hudobni ženski nezasluženo ljubav. – adv. -ίστως brez zahvale, nehvaležno, nerad ἕπεσθαι; οὐκ ἀχαρίστως ἔχει μοι πρὸς ὑμῶν hvaležni ste mi za to.

δυσ-ᾱής 2 ep. ki veje nasproti, nasproten, nevaren, silen, neugoden, zoprn.

δύσ-θεος 2 poet. bogu zoprn, mrzek, brezbožen.