Franja

Zadetki iskanja

  • medicinski pridevnik
    1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászati
    medicinski poseg ▸ orvosi beavatkozás
    medicinska oskrba ▸ orvosi ellátás
    medicinska oprema ▸ orvosi felszerelés
    medicinsko osebjekontrastivno zanimivo egészségügyi személyzet
    medicinski pripomočki ▸ gyógyászati segédeszközök
    medicinski instrumenti ▸ orvosi műszerek
    medicinski center ▸ orvosi központ
    medicinski strokovnjak ▸ orvostudományi szakember
    medicinska stroka ▸ orvosi szakma
    medicinska etika ▸ orvosi etika
    medicinsko znanje ▸ orvosi ismeretek
    medicinska naprava ▸ gyógyászati berendezés
    medicinski poskusi ▸ orvosi kísérletek
    medicinske storitve ▸ orvosi szolgáltatások
    medicinska praksa ▸ orvosi praxis
    medicinski izdelek ▸ gyógyászati készítmény
    Presaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
    Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
    Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

    2. (o vedi) ▸ orvosi, orvos
    medicinska znanost ▸ orvostudomány
    medicinska veda ▸ orvostudomány
    medicinska doktrina ▸ orvosi doktrína
    medicinske raziskave ▸ orvosi kutatások
    medicinski slovar ▸ orvosi szótár
    medicinska literatura ▸ orvosi szakirodalom
    medicinska dognanja ▸ orvosi ismeretek
    Povezane iztočnice: medicinska fakulteta
  • medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

    I. krajevno

    1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

    2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

    3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci.

    II. časovno

    1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

    2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

    III. metaf.

    1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

    2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

    3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

    4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

    5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

    6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

    7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. Adv. mediē

    1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

    2. nedoločno: Ambr. Subst. medium -iī, n

    1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

    2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

    3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

    4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

    5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.
  • metodičen pridevnik
    1. (o metodi dela) ▸ módszertani, metodikai
    metodični napotek ▸ módszertani utasítás
    metodični priročnik ▸ módszertani kézikönyv
    metodični pristop ▸ módszertani megközelítés
    metodični prijem ▸ módszertani fogás
    metodični vidik ▸ módszertani aspektus
    metodični princip ▸ módszertani elv
    metodično načelo ▸ módszertani elv
    metodično priporočilo ▸ módszertani javaslat
    metodično navodilo ▸ módszertani utasítás
    metodično izhodišče ▸ módszertani kiindulópont
    metodično znanje ▸ módszertani tudás
    metodična natančnost ▸ módszertani pontosság
    Znotraj same vadbe se v posameznih športih spreminjajo metodični pristopi. ▸ Magán a képzésen belül sportáganként eltérők a módszertani megközelítések.
    Z didaktičnega in metodičnega vidika piše o tujem jeziku na razrednji stopnji osnovne šole. ▸ Az általános iskola alsó tagozatának idegennyelv-oktatásáról ír didaktikai és módszertani szempontból.

    2. (načrten; premišljen) ▸ módszeres, metodikus
    zelo metodičen ▸ nagyon módszeres
    dovolj metodičen ▸ elég módszeres
    metodična natančnost ▸ módszeres pontosság
    Pri svojih ciljih vztraja z metodično natančnostjo, ampak vedno nevsiljivo. ▸ Céljai mellett módszeres pontossággal, de arrogancia nélkül kitart.
    Je zelo miren človek, v politiki pa je zelo odločen in metodičen. ▸ Nagyon nyugodt ember, a politikában pedig nagyon határozott és módszeres.

    3. kinematografija, gledališče (o načinu igranja) ▸ módszeres
    Kot metodični igralec, torej kot igralec, ki svojo vlogo intenzivno doživlja, ste znani po tem, da tudi po snemanju izginete v upodabljanem liku. ▸ Módszeres, azaz a szerepét intenzíven átélő színészként arról ismert, hogy az ön által alakított szereplő vonásai a forgatás után is megmaradnak önben.
  • meublé, e [mœble] adjectif opremljen s pohištvom; masculin s pohištvom opremljena soba ali stanovanje

    chambre féminin meublée opremljena soba
    avoir la bouche bien meublée (familier) imeti lepe zobe
    avoir la tête bien meublée imeti obsežno znanje, imeti mnogo v glavi
    habiter en meublé stanovati v sobi ali stanovanju z najetim pohištvom
  • mince1 [mɛ̃s] adjectif tanek, droben; figuré majcen; šibek, boren; nepomemben

    mince comme un échalas tanek, suh kot fižolovka
    mince couche féminin de neige tanka plast snega
    connaissances féminin pluriel minces, prétexte masculin mince slabo, pičlo znanje, slab, piškav izgovor
    rôle masculin mince nepomembna vloga
    avoir la taille mince biti vitkega stasa, biti vitek
  • napaberkován (-a -o) adj. spigolato; raccontato; raccolto; pejor. raccogliticcio:
    napaberkovano znanje conoscenze raccogliticce
  • nauticus 3 (izpos. gr. ναυτικός) ladijski, ladjarski, brodniški, brodarski, pomorski, mornarski: Plin., Dig., instrumentum L., exuviae n. Ci. zaplenjeni ladijski kljuni (nosovi), „inhibere“ est verbum totum nauticum Ci. ep. čisto mornarski izraz, scientia atque usus nauticarum rerum C. teoretično in praktično znanje pomorstva, castra n. N. obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, n. pinus V. ladja, clamor V. vpitje mornarjev, funis Fest.; subst. nauticī -ōrum, m mornarji, pomorščaki: nautici tabernacula detendunt L., velificant in Pado nautici Plin.
  • nemščina samostalnik
    (nemški jezik) ▸ német [nyelv]
    prevesti v nemščino ▸ németre fordít
    knjižna nemščina ▸ irodalmi német nyelv
    profesorica nemščine ▸ némettanár
    učenje nemščine ▸ németet tanít
    pouk nemščine ▸ németóra
    tečaj nemščine ▸ német nyelvtanfolyam
    znanje nemščine ▸ német nyelvtudás
    poučevati nemščino ▸ németet tanít
    preveden v nemščino ▸ németre fordított
    obvladati nemščino ▸ tud németül
    govoriti nemščino ▸ beszél németül
    prevesti iz nemščine ▸ németről fordít
    prevod v nemščino ▸ német fordítás
    napisan v nemščini ▸ németül íródott, német nyelven íródott
    pisati v nemščini ▸ németül ír
    pogovarjati se v nemščini ▸ németül beszélget
    učiti se nemščine ▸ németet tanul
    naučiti se nemščine ▸ németet megtanul
    učiteljica nemščine ▸ némettanár
    učitelj nemščine ▸ némettanár
    profesor nemščine ▸ némettanár
    iziti v nemščini ▸ németül megjelenik
    Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
    Sopomenke: nemški jezik
    Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina
  • nepoglobljèn (-êna -o) adj. pren. non approfondito, superficiale:
    nepoglobljeno znanje nozionismo
  • nota ženski spol znamenje; opomba, zaznamek, beležka; nota; račun; red, ocena; kratek spis; graja, očitek; sramota, sramotni madež; dober glas, sloves; ton

    nota circular okrožnica
    nota (diplomática) diplomatska nota
    nota de pedido naročilnica
    nota de pie opazka pod črto
    nota de precios cenik
    escritor de nota (pri)znan pisatelj
    de mucha nota zelo slaven, slovit
    tomar buena nota ustrezno si zabeležiti, na znanje vzeti
    cuaderno de notas beležnica
    traer malas notas prinesti slabo spričevalo (iz šole)
  • note [nɔt] féminin beležka, opomba, opazka, notica; commerce račun; nota; ocena (red); pluriel notes

    échange masculin de notes (politique) izmenjava not
    note d'ensemble skupna ocena (red)
    note marginale obrobna opomba, glosa
    note de protestation protestna nota
    notes signalétiques kvalifikacija (uslužbenca)
    avoir de bonnes notes imeti dobre rede (v šoli); biti dobro zapisan
    changer de, chanter sur, entonner une autre note (figuré) ubrati druge strune
    chanter sur la note peti brez priprave
    être dans la note skladati se, ujemati se
    c'est toufours la même note to je vedno ista pesem
    forcer la note pretiravati
    prendre en note zabeležiti si
    prendre bonne note de quelque chose vzeti na znanje, zapomniti si
    prendre note (d'un renseignement sur son carnet) zapisati si (informacijo), commerce knjižiti
    prendre des notes delati si beležke
    régler sa note poravnati svoj račun
  • notification [-sjɔ̃] féminin objava, (uradno) sporočilo

    donner notification de quelque chose objaviti, sporočiti, dati na znanje
  • noţiúne -i f pojem, ideja, predstava
    noţiune generală osnovno znanje
  • obséžen vaste, spacieux; volumineux; très étendu ; figurativno vaste, étendu; ample

    obsežno znanje connaissances ženski spol množine étendues
  • obséžen (-žna -o) adj.

    1. esteso, vasto, ampio:
    obsežen gozd un bosco vasto, esteso

    2. ekst. ampio, voluminoso; med. massivo; pren. ponderoso:
    obsežna razprava un voluminoso trattato
    obsežno znanje vaste conoscenze
  • obstoječ [é] (-a, -e) bestehend, existierend, vorhanden; razmere: herrschend
    že obstoječ vorgebildet, schon bestehend, vorgegeben
    že obstoječe znanje das Vorwissen
  • obšíren ample, étendu, vaste; prolixe ; (knjiga) volumineux, gros

    obširne informacije d'amples informations
    on ima obširno znanje il a des connaissances très étendues (ali approfondies)
  • ongle [ɔ̃gl] masculin noht; zoologie krempelj, kopito, parkelj

    ongles soignés negovani nohti
    jusqu'au bout des ongles od glave do nog, skoz in skoz
    ongles en deuil črni nohti
    vernis masculin à ongles lak za nohte
    donner à quelqu'un sur les ongles (figuré) komu jih po prstih dati, kaznovati ga
    avoir les ongles crochus (figuré) biti lakomen na denar, biti grabežljiv
    faire ses ongles porezati, opiliti, očistiti si nohte
    rogner, couper les ongles à quelqu'un (figuré) komu zmanjšati dobiček, oblast; pristriči komu krila
    payer rubis sur l'ongle plačati vse do zadnjega dinarja
    savoir sur l'ongle na prstih znati našteti, znanje v mezincu imeti
  • orgulloso ohol, ošaben, ponosen

    orgulloso de sus conocimientos ponosen na svoje znanje
  • osnóven fundamental; elementary; rudimentary; (glavni) principal, cardinal, basic, basal, key; (bistven) essential

    osnóvna ploskev basis, base
    osnóvna (ključna) industrija key industry
    osnóvno znanje elementary knowledge
    osnóvna organizacija sindikata basic trade union organization