Franja

Lunge, die, (-, -n) pljuča; eiserne Lunge železna pljuča; die grünen Lungen zelena pljuča (zeleni pas); eine gute Lunge haben imeti dobra pljuča; aus voller Lunge singen/schreien (kričati/peti) na vse grlo; über die Lunge rauchen inhalirati pri kajenju; sich die Lunge aus dem Hals schreien kričati na vse grlo; es auf der Lunge/mit den Lunge haben imeti težave s pljuči

lužnic|a ženski spol (-e …) tehnika, kemija die Lauge; (bela Weißlauge, črna Schwarzlauge, kuhalna Kochlauge, matična Mutterlauge, milna Seifenlauge, natrijeva Natronlauge, odpadna Ablauge, zelena Grünlauge, zgoščena Dicklauge)

mamb|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Mamba (črna Schwarze, zelena Grüne)

mamba samostalnik
zoologija Dendroaspis (kača) ▸ mamba
Povezane iztočnice: zelena mamba, črna mamba

màrtin m
1. plešoči medved
2. smrdljivi martin zool. zelena smrdljivka, Palomena prasina
3. ekspr. tepček: martin u Zagreb, martin iz Zagreba

met|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Minze (poprova/prava Pfeffer-Minze, klasasta/zelena/šmarna Ähren-Minze/ Grüne Minze, njivska Acker-Minze, vodna Bach-Minze/Wasser-Minze, žlahtna/vrtna Edel-Minze, bela/konjska [Roß] Ross-Minze)
divja meta (polaj) Polei-Minze
črna meta Marrubium: der Andorn
gorska meta (čober) die Bergminze
mačja meta Nepeta: die Katzenminze
pasja meta (čober) der Steinquendel
čaj iz poprove mete der Pfefferminztee
olje poprove mete das Pfefferminzöl

mōda f

1. obl. moda, gospodujoča noša; šege, navade:
moda per bambini otroška moda
la moda dei capelli lunghi moda dolgih las

2. ekst. moda, modna industrija, trgovina:
alta moda visoka moda
moda pronta konfekcija (oblačila)
mode pl. ženska oblačila

3.
di moda, alla moda moden, v modi, moderen:
quest'anno è di moda il verde letos je v modi zelena barva
abito alla moda modna obleka
tornare di moda biti spet moderen
uscire di moda priti iz mode

mousse¹ [mus] féminin, botanique mah

couvert de mousse pokrit, poraščen z mahom
vert masculin mousse svetlo zelena barva
pierre qui roule n'amasse pas mousse (proverbe) goste službe, redke suknje

mravòzubac -pca m zool. srednji detel; zeleni mravozubac zool. zelena žolna; mali mravozubac zool. mali detel

mren|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Haut; anatomija das Fell; (možganska Hirnhaut, rebrna Rippenfell, trebušna Bauchfell)
kamova mrena na vinu: die Kahmhaut
živalstvo, zoologija letalna mrena die Flughaut
anatomija na očeh: siva mrena grauer Star
zelena mrena grüner Star ➞ → možganska mrena, rebrna mrena, siva mrena, zelena mrena

mréna peau ženski spol , membrane ženski spol , tunique ženski spol ; (riba) barbeau moški spol

prsna mrena (anatomija) plèvre ženski spol
siva mrena (na očeh) cataracte ženski spol (ordinaire)
zelena mrena (na očeh) medicina glaucome moški spol
trebušna mrena (anatomija) péritoine moški spol
potegniti komu mreno z oči dessiller les yeux à quelqu'un

mréna membrana f ; (riba) barbo m

trebušna mrena peritoneo m
prsna mrena pleura f (costal)
siva mrena (na očesu) catarata f
zelena mrena catarata f verde
vnetje prsne mrene pleuritis f

muren|a [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Muräne (črnopegasta Schwarzflecken-Muräne, zelena Grüne Muräne)

mušnic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Fliegenpilz (rdeča der Fliegenpilz, der Fliegenschwamm, rjava der Königs-Fliegenpilz, rdečkasta (bisernica) der Perlpilz, panterjeva der Pantherpilz); (strupeni kukmak) der Knollenblätterpilz (zelena Grüner, bela Weißer)

múšnica (-e) f bot. amanita, ovolo, tignosa:
bela mušnica tignosa bianca (Amanita verna)
panterjeva mušnica amanita panterina (Amanita pantherina)
rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)

napihovalk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Kugelfisch (južna Südlicher, pegasta Gescheckter, severna Nördlicher, zelena [Fluß] Fluss-Kugelfisch)
sedlasta napihovalka der Sattelkugelfisch
red: der Kugelfischartige

Neid, der, (-/e/s, ohne Plural) zavist; blasser Neid zelena zavist; giftiger Neid črna zavist; das [muß] muss ihm der Neid lassen to mu je pač treba priznati

noce

A) m

1. bot. oreh (Juglans regia)

2. obrt orehovina

B) f

1. oreh (plod):
il guscio della noce orehova lupina
guscio di noce pren. šalj. majhen čoln
il mallo della noce zelena lupina orehov

2. ekst. bot. (drevo in plod):
noce d'India (cocco) kokosov oreh (Cocos crucifera)
noce moscata muškatni oreh (Myristica fragrans)
noce vomica bljuvača

3. ekst. (ime raznih sadežev):
noce di acagiù epatka
noce di cocco kokosov oreh

4. pren. košček

5. (goveji, telečji) oreh

6. pog. gleženj

C) agg. invar. orehovo rjav

novus (stlat. novos) 3 (iz indoev. *neu̯o- nov; prim. skr. náva = gr. νέος [iz *νέƑος] = sl. nov = hr. nȍv = lit. naũjas [starolit. navas] = got. niujis = stvnem. niuwi = nem. neu = ang. new, lat. novāre = gr. νεᾶν, lat. novitās = gr. νεότης, gr. νεᾱνίας, νεᾱνίσκος mladenič, νεᾱνίκος mlad(eniški), νεᾶνις deklica)

I. v poz.

1. nov (= ki ga, česar prej ni bilo, naspr. antiquus, priscus, vetus), svež, mlad, presen: aedes Pl., frumentum Ci. takoj po žetvi, fruges V., frons V., H., O. sveža, zelena veja (mladika), pabula, herbae O., lac V. presno mleko, sanguis V. vedno na novo privrevajoča, anguis, serpens V. ki se je olevila, consilia V., L., mos Ci., mores Plin. neolikana, ritus, spes, verba H., vitia (naspr. antiquitus tradita) Sen. ph., ius Aur., urbem novam condere V., murus, navis L., monumenta Suet., aestas S. fr., V. mlado poletje, predpoletje, aestas anni nova Gell., vere novo V., Cu. v prvi pomladi, prvo pomlad, cum novo sole V. ko začenja sonce pripekati, v začetku poletja, n. luna Varr., Ci. ep., C., H. mlada luna, mlaj, novus incipit annus O. novo leto; toda: quodcumque mihi donum novus educat annus Tib. novo sadje prinašajoče leto, annus n. Sen. ph. (Apocol.) prvo leto vladanja, aetas O. živa (čila) mladost, nova nupta Ter., O. novoporočenka, mladoporočenka, nevesta, novŏs maritus Ter. ženin, novus maritus et nova nupta, novus maritus cum nova nupta, nova nupta et novus maritus Pl., Varr. ženin in nevesta, nevesta in ženin, nova nuptula Varr. ap. Non. nevestica, civibus veteribus sua restituit, novis bello vacuefactas possessiones divisit N., n. senatus L., n. consules L., Suet., milites novi ali novi milites S., L., Suet. vojaki, ki še niso služili (naspr. veterani), vojaški novinci, novaki, novi dilectus N., novus exercitus veteri iungitur S., proles n. H., possessor villae novus Suet., collegium Suet. na novo urejena, novum genus obsidum Suet., novi rhetores (naspr. veteres oratores) T.; pogosto v zvezi novus et recens mlad in nov (pri tem je novus 3 = ki se je zgodil pred nedavnim, recens pa = ki je šele pred kratkim prešel v navado): O., Plin., exempla nova et recentia T. ki so še v živem spominu (naspr. exempla remota et obliterata), tudi (asindet.): res recens nova Ci. ep. novina, ki mu je nedavno pripadla. — Od tod subst. novum -ī, n novo, novost, novica, novina, novota: affarre aliquid novi Kom., num quidnam novi? Ci., si quid habes novi, iam iam diu nihil novi ad nos afferebatur, auditur nihil novi, nihil novi erat in epistula Ci. ep., nova peregrinaque omnia priscis ac patriis praeferre L., id novum contuens N. nov dogodek, multa in re militari nova attulit N. uvedel je mnoge novosti, vetera novis et quieta turbidis antehabeo T.

2. nov = doslej neznan, nepričakovan, izreden, nenavaden, neobičajen, neslišan, čud(ež)en: flagitium Ter., novum crimen … et ante hunc diem non auditum Ci., novum dicendi genus Ci., res N., consilium N. osupljiv, ars N. na novo iznajdena, novā re perterreri N., nova belli ratio C., furor, pavor, prodigium, crimina V., magistratus L., nova erumpit acies inaudita ante id tempus invisitataque L., factum, navis (Argo), fluctus, semina O., somnia Tib., Sil., libertas, periclum Sil., vectigalia nova atque inaudita Suet., novum benevolentiae genus Aur. epit.; s sup. na -u: novum auditu Val. Max.

3. neizkušen, neizurjen, neizveden, neverziran v čem, neseznanjen s čim, nevešč, nevajen česa: equus Ci. nedresiran, rudis ad partus et nova miles eram O. novinka, ferre novae nares taurorum terga recusant O. tega vonja nevajen nos; z dat.: delictis hostium novus (= ignarus delictorum ab hostibus ante commissorum) T., novus dolori Sil.; z inf.: nova ferre iugum cervix Sil.

4. nov = drugi: Hannibal Ci., Camillus L., Decius H., novus Liber pater Vell., quis novus hic nostris successit sedibus hospes … ? V., (sc. coluber) positis novus exuviis V. ki se je olevil. — Pomni:
a) homo novus ali novus homo: Vell., Auct. b. Afr., tudi subst. novus -ī, m plemiški novinec, novinec v časti, novi povzdignjenec, nov plemič, jar gospod (tj. človek iz neplemenite rodovine, ki se je prvi dokopal do kurulskih časti): me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., Catoni, homini ignoto et novo Ci., in Q. Pompeio, novo homine Ci., nobilitas desinat queri populum Romanum hominibus novis industriis lubenter honores mandare semperque mandasse Ci., comparate nunc, Quirites, cum illorum (sc. nobilium) superbia me hominem novum S., novus nemo S., plebes … novos extollebat S., ea tempestate in exercitu nostro fuere complures novi et nobiles S., annus hic erat insignis novi hominis consulatu L., nec finem ante belli habituros, quam consulem vere plebeium, id est hominem novum, fecissent L., patefactus ad consulatum ac triumphos locus novis hominibus videbatur L.
b) res nova novica, novota, novost, pogosteje v pl. res novae novice, novote, novosti: nova res nuntiatur statim consuli Ci., nullā re novā adlatā Ci., investigatio rerum novarum Ci., multas res novas in edictum addidit N.; occ. v pl. novotarije, novotarjenje, državne (politične, ustavne) spremembe, državni (politični, ustavni) prevrat, prekucíja: Suet., Iust., quis tam novarum rerum … cupidus … ? Ci., C. Servilius Ahala Sp. Maelium novis rebus studentem manu sua occidit Ci., cuncta plebes novarum rerum studio Catilinae incepta probabat S., gaudere novis rebus videtur, cui veteres obsunt Lucr., rerum novarum auctores, res novas moliri Vell.; dvoumno: qui res novas quaerit Ci. ep. = novotarjenja in zaklade.
c) tabernae novae, tudi subst. Novae -ārum, f (sc. tabernae) nove menjalnice (na severni strani foruma po požaru l. 210 na novo zgrajene; Veterēs -um, f (sc. tabernae), ki jih požar ni poškodoval, so bile na južni strani foruma): septem tabernae, quae postea quinque, et argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L., sub Novis Ci.
d) tabulae novae ali novae tabulae nove dolžniške knjige = izbris ali znižanje dolgov, ki ga odredi in izvede država: meo beneficio tabulae novae proferentur Ci., duas (sc. leges) promulgavit: unam … aliam tabularum novarum C., ad timorem novarum tabellarum tollendum minuendumque C., Catilina polliceri tabulas novas S., rogationem promulgavit … de tabulis novis L.
e) Nova (nova) via Nova (nova) cesta, ki je vodila od Palatina do Velabra: Varr., Fest., in novam viam versus L. —

II. superl. novissimus 3 (komp. novior se klas. lat. izogiba)

1. časovno najnovejši, najmlajši, zadnji: auxilia, facta Ci. ep., novissimo tempore N., n. proelium C., n. mandata V., verba V., O., n. hora, lux, nox vitae O., luna Plin., valetudo Plin. iun., n. consulatus, liber, n. clausula, fabula, oppugnatio, n. testamentum, n. menses Suet., in senatu novissimus consularium sententiam dixit Suet. zadnji.

2. krajevno skrajen, skrajnji, poslednji, zadnji: qui ne in novissimis quidem erat histrionibus, ad primos pervenit comoedos Ci. med zadnjimi, najnižjimi, n. agmen C. zadnja četa, (četa) zaščitnica, zaledje, zadnje vrste, „zaplečje“, n. acies L. zadnja bojna vrsta, zaledje, „zaplečje“, n. cauda ali n. crura O. zadnji del, konec repa, goleni, terrarum pars paene novissima O., n. mare T.; subst. novissimī -ōrum, m zadnja četa (straža), zadnja bojna vrsta, zadnji del bojne vrste, zaščitnica, zaledje, „zaplečje“: Auct. b. Alx., hi novissimos adorti C.

3. metaf. skrajen = največji, najvišji, najhujši: casus T., unde, quamquam adversus sontes et novissima exempla meritos, miseratio oriebatur T. najhujše kazni; subst. n. pl.: Caesar … a summa spe novissima exspectabat T. najhujše. Od tod adv.

I. v poz.

1. novē nenavadno, neobičajno, izredno, izjemno, na nov (nenavaden, neobičajen) način: Pl., Corn., Sen. rh., Ap., Gell. V enakih pomenih

2. noviter: Fulg., Char., P. F. —

II. v superl. novissimē

1. časovno zadnjič, pred kratkim, nedavno, v najnovejšem (zadnjem) času: Plancus in Ci. ep., Q., Plin. iun., novissume memoriā nostrā … argentum aere solutum est S., saepe … novissime Brutus in Ci. ep.

2. (o vrstnem redu) nazadnje, slednjič, končno, naposled (zlasti pri naštevanju): Cels., Q., Plin. iun., Suet., novissime … suorum invocat fidem atque auxilium Hirt., n. rupto iacuit corpore Ph., primum … deinde … novissime Plancus in Ci. ep., Sen. ph., primum … posthaec … novissime Sen. ph.

oaza samostalnik
1. (območje v puščavi) ▸ oázis
2. (ozelenel prostor) ▸ oázisLjudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázisZ malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru