Franja

dežel|a² [ê] ženski spol (-e …) (podeželje) das Land, ländliche Bereiche
na deželi auf dem Lande
krajše bivanje na deželi der Landaufenthalt
zdravnik/župnik na deželi (podeželski) der Landarzt/Landpfarrer
z dežele vom Lande
beg z dežele die Landflucht
figurativno nedolžnost z dežele die Unschuld vom Lande, die Landpomeranze
| ➞ → podeželje, ➞ → podeželski

dežêlski country; rural

dežêlski časopis country newspaper
dežêlsko dekle country girl
dežêlski pismonoša country postman, pl -men, ZDA rural carrier
dežêlsko mesto country (ali provincial) town, ZDA (majhno) tank town
dežêlski plemič (country) squire
dežêlsko plemstvo provincial nobility, (nižje) landed gentry
dežêlsko posestvo landed property, landed estate
dežêlski posestnik landowner, ZDA landholder
dežêlsko prebivalstvo rural population
dežêlski zdravnik country doctor
dežêlski župnik country parson

dežur|en (-na, -no) [diensthabend] Dienst habend, dienststuend
dežurni sodnik der Journalrichter
dežurni zdravnik der Notarzt, v bolnišnici: der Bereitschaftsarzt
biti dežuren Dienst haben, Notdienst haben, dienstbereit sein

dežúren de service

dežurni zdravnik médecin moški spol de service (ali de garde)
dežurna lekarna pharmacie ženski spol de service (ali de garde)

dežúren (-rna -o) adj. di servizio, di turno:
dežurni zdravnik medico di servizio
dežurna lekarna farmacia di turno
dežurna služba servizio di turno

dežúrni de servicio, de turno

dežurni častnik, zdravnik oficial m, médico m de día (ali de servicio)
biti dežurni estar de turno (ali de servicio)

Diagorās -ae, m (Διαγόρας) Diagora,

1. pesnik in filozof (s priimkom Ἄϑεος) z otoka Melosa, Pindarjev sodobnik: Ci., Lact., Min.

2. rokoborec (atlet) z otoka Rodosa v času Pindarja: Ci., Gell.

3. grški zdravnik: Plin.

Dieuchēs -ae, m Dievh, grški zdravnik pred začetkom 4. st. pr. Kr.: Plin.

Dioclēs -is, m (Διοκλῆς) Diokles, zdravnik iz Karista: Cels., Plin.

Dionȳsius² -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

4. tebanski glasbenik citrar: N.

5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

9. ime sužnja: H.

10. grški zdravnik: Plin.

Dionȳsodōrus -ī, m (Διονυσόδωρος) Dionizodor,

1. grški kipar: Plin.

2. grški slikar: Plin.

3. grški geograf z Melosa: Plin.

4. grški zdravnik: Plin.

dispensary [dispénsəri] samostalnik
dispanzer; lekarna

dispensary doctor zdravnik revežev
ameriško dispensary system prodaja alkoholnih pijač v državni režiji

divizijski (-a, -o) vojska Divisions- (zdravnik der Divisionsarzt)

doktor [ó] moški spol (-ja …) der Doktor
častni doktor der Ehrendoktor (zdravnik) der Doktor, der Arzt

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

dvóren de la corte; cortesano

dvorna dama dama f de honor (ali de palacio)
dvorni dobavitelj proveedor m de la Real Casa
dvorna klika camarilla f
dvorni krogi círculos m pl palatinos
dvorna etiketa etiqueta f de palacio, ceremonial m de la corte
dvorna lirika lírica f cortesana
dvorni norec bufón m (de la corte)
dvorni pesnik poeta m cortesano
dvorno pesništvo poesía f cortesana (ali trovadoresca)
dvorni ples baile m de la corte (ali en el palacio)
dvorna služinčad servidumbre f de palacio
dvorni svetnik consejero m áulico
dvorni zdravnik médico m de cámara
dvorno žalovanje luto m de la corte

elektrokardiograf samostalnik
medicina (naprava) ▸ elektrokardiográf
Tudi tam vas klinično pregledajo, opravijo nekaj laboratorijskih preiskav krvi, z elektrokardiografom preverijo delovanje srca. ▸ Elvégeznek önön egy klinikai vizsgálatot és néhány laboratóriumi vérvizsgálatot, elektrokardiográfiás vizsgálatnak is alávetik, hogy ellenőrizzék a szívműködését.
Elektrode, ki jih zdravnik namesti na kožo, zaznavajo električno dejavnost srca in jo posredujejo elektrokardiografu. ▸ Az orvos által a bőrre helyezett elektródák érzékelik a szív elektromos aktivitását, és továbbítják azt az elektrokardiográfhoz.
Sopomenke: EKG

empīricus 3 (gr. ἐμπειρικός) izkušnje se držeč: medicus Ci. empirični zdravnik, t.j. zdravnik, ki zdravi le na podlagi izkušenj; subst. pl. empīrica -ōrum, n spis o empiriji: Plin.

Erasistratus -ī, m (Ἐρασίστρατος) Erazistrat, zdravnik v Aleksandriji: Cels., Val. Max., Plin.