Franja

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

deksametazon samostalnik
farmacija (zdravilo) ▸ dexametazon

delováti to act; to operate; to work; to do; to be in operation; to take an active part in, to function; (stroj) to play, to run, to work

ne delováti (stroj ipd.) to be out of order; (vplivati) to influence
nazaj delováti to be retroactive
delováti na (imeti učinek) to act upon, to take effect, to tell; (prizadeti) to affect
uspeš no delováti to be efficient, to be efficacious
dvigalo ne deluje the lift is out of order
stroj deluje the machine is working (ali running)
to zdravilo ni delovalo this medicine has had no effect (ali did not work)
to zdravilo deluje pomirjevalno this medicine has a soothing effect

delováti agir, opérer, être efficace, faire (de l') effet, produire un effet, exercer une activité; fonctionner

delovati kot zdravnik exercer la médecine
to zdravilo je delovalo ce remède a agi (ali produit, fait de l'effet)

delováti obrar ; (stroj) funcionar; (učinkovati) hacer (ali producir) efecto (na sobre) ; accionar ; (napraviti vtis) impresionar (na koga a alg)

stroj ne deluje la máquina no funciona
zdravilo ne deluje el medicamento no obra

depresija samostalnik
1. (bolezen) ▸ depresszióPovezane iztočnice: klinična depresija, manična depresija, poporodna depresija, velika depresija

2. (obdobje po gospodarski krizi) ▸ depresszió, pangásPovezane iztočnice: velika depresija, velika gospodarska depresija

3. geografija (del kopnega) ▸ depresszió, mélyföldMrtvo morje leži v najnižji zemeljski depresiji. ▸ A Holt-tenger a Föld legmélyebb depresszióját foglalja el.
Siwa leži v depresiji 12 metrov pod morsko gladino in je daleč naokoli znana po svojih dateljnih in olivah. ▸ A Szíva-oázis 12 méterrel a tengerszint alatt található depresszióban fekszik, és a távoli környéken is ismert datolyájáról és olajbogyójáról.
Povezane iztočnice: Katarska depresija

4. meteorologija (vremenski pojav) ▸ depresszió [légnyomási minimum]

détergent, e [detɛržɑ̃, t] adjectif čistilen; masculin čistilno sredstvo, detergent

remède masculin détergent čistilno zdravilo

diachȳlōn (= διὰ χυλῶν) diahil, neko zdravilo: Cael.

diacochlēcōn (= διὰ κοχλήκων) diakohlek, mleko, v katerem so ohladili razgreti kremen (cochleae), tako da so dobili zdravilo za bolečine v spodnjem delu trebuha: Cael.

diacōdīōn (= διὰ κωδειῶν) makov sok, zdravilo, pripravljeno iz maka: Plin., Isid.

diacymīnōn (= διὰ κυμῐνων) diacimin, neko zdravilo: Plin. Val.

diadictamnum (= διὰ δικτάμνων) diadiktamen, zdravilo iz rast. dictamnum, jesenjak: Cael.

diaforētico

A) agg. (m pl. -ci) farm. diaforetski:
farmaco diaforetico diaforetsko zdravilo

B) m farm. diaforetik; potilo

diechidnōn (= δι' ἐχιδνῶν) diehiden, neko zdravilo: Cael.

doctor¹ [dɔ́ktə] samostalnik
zdravnik, doktor; umetna ribiška muha
navtika, sleng ladijski kuhar
sleng sredstvo za ponarejanje vina
domačno orodje za popravilo

doctor's lock patentna ključavnica
pogovorno doctor's stuff zdravilo, strup
to be under the doctor zdraviti se
lady doctor zdravnica, doktorica
to take one's doctor('s degree) promovirati

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domáč home (-); homely; domestic; homelike; local, national; (ukročen) domesticated, tame; familiar; (neprisiljen) at one's ease, unceremonious, free and easy; (prvoten) aboriginal, native, indigenous; home-grown

domáč kruh home-made bread
domáča hrana household fare
domáča halja dressing gown
domáče moštvo šport home team
domáča obrt home manufacture, home (ali cottage) industry
domáče platno homespun linen, home-made cloth
domáča zabava family party
domáče zdravilo domestic remedy, (univerzalno) nostrum
domáča žival domestic animal
za domáčo uporabo for home use
po domáče informally, without ceremony
domáčega se napraviti to make oneself at home
kar po domáče! make yourself (quite) at home

domàč doméstico; casero; nacional

v domači hiši en la casa paterna
za domačo uporabo para uso doméstico
domača obleka vestido m casero
domača hrana comida f casera, cocina f casera
domači učitelj preceptor m
domač pes perro m casero
domač kruh pan m casero
domača industrija industria f del país
domači (ljudje) gente f de la casa
domače specialitete especialidades f pl del país
domača naloga (za šolo) trabajo m (escolar) de casa; deberes m pl
domače zdravilo remedio m casero
domača žival animal m doméstico
domača (hišna) gospa dueña f de la casa, ama f de casa
napravite si kar po domače está usted en su casa, no haga cumplidos
postati preveč domač s kom permitirse cierta intimidad con alg

domestic¹ [dəméstik] pridevnik (domestically prislov)
domač, hišen, družinski; udomačen, krotek; poselski
ameriško domače novice v časopisu

domestic affairs domače zadeve, notranja politika
domestic animal domača žival
domestic appliances gospodinjski aparati
domestic cattle koristna, porabna živina
domestic consumption domača poraba
domestic drama meščanska drama
domestic policy notranja politika
domestic remedy domače zdravilo
domestic trade notranja trgovina
ameriško, mornarica domestic voyage obalna plovba

doser [doze] verbe transitif dozirati, določiti ali dati primerno količino

doser un remède dozirati zdravilo