Franja

Caesaraugusta -ae, f Cezaravgusta, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Zaragoza): Mel., Plin. Enako Caesarēa Augusta Cezareja Avgusta: Aus.

Caesēna -ae, f Cezena, mestece v Galiji tostran Pada (zdaj Cesena): Ci. ep., Plin. Od tod adj. Caesēnās -ātis cezenski: vina Caesenatia Plin.

Cāiēta -ae, f (Καιήτη) Kajeta,

1. Enejeva dojilja: V., O.

2. po njej imenovano mesto s pristaniščem v južnem Laciju (zdaj Gaeta); tam je menda Kajeta pokopana: Ci. idr., portus Caietae V. Od tod adj. Cāiētānus 3 kajetski, pri Kajeti: villa Val. Max.

Callipolis -is, acc. -in in -im, f (Καλλίπολις) Kalipola, zemljepisno ime,

1. mesto ob Helespontu (zdaj Gelibolu): L., Plin.

2. etolsko mesto na tavrskem Herzonezu, sicer tudi Callium: L.

3. gr. mesto ob Tarentskem zalivu v Kalabriji (zdaj Gallipoli): Mel., Plin.

4. sicilsko mesto: Sil.

5. star. ime otoka Naksa: Plin.

Calpē -ēs, f (Κάλπη) Kalpa, visoka gora ob Gadski ožini, eden t.i. Herkulovih stebrov (zdaj Gibraltar): Asin. Poll. in Ci. ep., Sen. tr., Lucan., Iuv. (z abl. Calpĕ).

Calvīnus -ī, m (Calvus) Kalvin, Plešec, priimek pripadnikov raznih rim. rodov. Poseb.

1. T. Veturius Calv. Tit Veturij Kalvin, konz. l. 321, zajet v Kavdijski soteski: L.

2. C. Sextius Calv. Gaj Sekstij Kalvin, ki je kot prokonz. l. 123 ustanovil mesto Aquae Sextiae (zdaj Aix v Franciji): L., Vell.

3. gl. Domitius. — Kot fem. Calvīna -ae Kalvina, neka priležnica: Iuv., Suet.

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

Camulodūnum -ī, n Kamulodun, naselbina ces. Klavdija (zdaj Maldon, severovzhodno od Londona): T. — Soobl. Camalodūnum -ī, n Kamalodun: Plin.

Cantium -iī, n Kancij, pokrajina na jugovzhodu Britanije (zdaj Kent): C.

Canusium -iī, n Kanuzij, staro apulsko mesto, ki so ga ustanovili Grki, znano po lepi rdečkasti volni (zdaj Canosa di Puglia): Ci. ep., C., H., L. idr. Od tod adj.

1. Canusīnus 3 kanuzijski, iz Kanuzija: ager Varr., hospes Ci. ep., lana Plin., fuscae, rufae Mart., birri Vop.; subst.
a) Canusīna -ae, f (sc. vestis) obleka iz kanuzijske volne: Mart.
b) Canusīnus -ī, m Kanuzijec: bilinguis (= gr. in osk.) H., v pl. Canusīnī -ōrum, m Kanuzijci, preb. Kanuzija: Varr., L.

2. Canusīnātus 3 v kanuzijsko volno oblečen: Sen. ph., Mart., Suet.

capace agg.

1. prostoren, velik:
una borsa capace velika torba

2. sposoben; vešč, dober:
ormai è capace di leggere zdaj že zna brati

3. nadarjen, sposoben:
un giovane capace nadarjen, sposoben mladenič

4. pog. zmožen:
è capace di tutto vsega je zmožen
è capace che pog. možno je, da..., morda, mogoče...

Caphāre͡us (O.) ali Caphēre͡us (V., Mel., Plin.) ali Capēre͡us (Pac. fr.) -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, m (ὁ Καφηρεύς) Kafarej, Kaferej, Kaperej (zdaj Kafirevs), jugovzhodni rtič na Evboji, kjer se je razbilo gr. brodovje, ko se je vračalo iz Troje. Kralj Navplij je Grke z lažnimi znamenji zvabil na to mesto, da bi se tako maščeval, ker so mu ubili sina Palameda; met.: perpetimur Capharea O. brodolom ob Kafareju. — Od tod adj.

1. Caphārēus (Caphērēus) 3 (Καφήρειος) kafarejski, kaferejski: Capharea saxa Pr., Hyg., Tert., Capheream (tudi Caphaream) currere aquam O.

2. Caphāris (Caphēris) -idis, f (Καφηρίς) kafarejska, kaferejska: petrae Sen. tr.

Caprāria -ae, f (sc. insula) (capra)

1. Kaprarija = Kozji otok (zdaj Cabrera), otok ob južnem rtu Večjega Balearskega otoka (zdaj Mallorca), nevaren za ladje: Plin., M.

2. eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae): M.

3. otoček v Tirenskem morju severno od Korzike (zdaj Capraia): Mel., Plin., M. Soobl. Caprāsia -ae, f Kaprazija: Varr. — Od tod adj. Caprāriēnsis -e kaprarijski: plumbum Plin.

Capreae -ārum, f Kapreje = Kozji otok (zdaj Capri), otoček ob obali Kampanije: V., O., Plin. idr. Tu je ces. Tiberij v razpašnosti in razuzdanosti preživel zadnjih sedem let življenja: T., Iuv., Suet., zato so otok porogljivo imenovali Caprineum (capra in inire) Kaprinej: Suet. Od tod adj. Capreēnsis -e kaprejski: secessus Suet. na Kapreje.

Capua -ae, f (Καπύη) Kapua, glav. mesto Kampanije (zdaj Sta. Maria Capua Vetere) severno od Neaplja. Kapuanci so bili na slabem glasu zaradi razkošnega in mehkužnega življenja: Ci., C., N., L., V. idr. Od tod adj. Capuānus 3 kapuanski, vulg. = Campānus 3: Varr., Serv.

Caralis -is, f (Κάραλις) Karalis, mesto in istoimensko predgorje na Sardiniji (zdaj Cagliari): Mel. (tudi Cararis), Plin., Fl., Cl. ali Calaris -is, f (Κάλαρις) Kalaris: Varr. fr. ali Caralēs -ium, f Karale (pl.): L., Auct. b. Afr., Prisc., Prob. Od tod adj. Caralītānus in Calarītānus 3 karalski, kalarski: ager L., promunturium Plin.; subst. Caralītānī -ōrum, m Karalci, preb. Karal: C., Plin.

Carcasō -ōnis, f Karkazon, mesto v Narbonski Galiji (zdaj Carcassonne): C. — Soobl. Carcassum -ī, n Karkaz: Plin.

carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.

Carmō -ōnis, f Karmon(a), andaluzijsko mesto (zdaj Carmona): L., Auct. b. Alx. Od tod preb. Carmōnēnsēs -ium, m Karmonci: C.

Carpētānī -ōrum, m Karpetan(c)i, hispansko ljudstvo ob reki Ani (Anas) in Tagu z glav. mestom Toletom (Tolētum, zdaj Toledo): L. Od tod njihova pokrajina Carpētānia -ae, f Karpetanija: L. Adj. Carpētānus 3 karpetanski: Plin.