Franja

ìzbiti ȉzbijēm, vel. ìzbīj; izbìjen -èna
1. izbiti: izbiti klin s klinom; izbiti komu što iz glave; izbiti komu nož iz ruke, komu oko; izbiti dance na buretu
2. odbiti: časovnik izbi dvanaest
3. pretepsti: izbiti koga na mrtvo ime
4. spinjiti: izbiti vrhnje, pavlaku
5. pristužiti: izbiti štogod na nadnici, na radu
6. izbiti, pridobiti korist: iz mutne situacije izbiti svoju korist
7. vreči: izbiti koga iz sedla
8. izbruhniti, začeti se: izbila je kuga, revolucija
9. pognati: izbilo je lišće; izbila je trava
10. predreti: djetetu su izbili zubi
11. priti, privreti na dan: izbila je voda; izbila je istina
12. priti, prebiti se: oko podne izbili smo na planinski greben

kick off

1. prehodni glagol
s sebe pometati (obleko, čevlje)
ameriško, sleng spraviti v tek

2. neprehodni glagol
sleng umreti
ameriško, sleng začeti igro (nogomet)

krénuti krênēm, vel. kréni, krénuh krénu in krȅtoh krȅte, krênut -a
I.
1. kreniti, premakniti: krenuti ladu, vojsku, brod
2. pognati: krenuti divljač
3. razgibati: vjetar krenu granje
4. kreniti: krenuti s puta
5. kreniti, napotiti se: krenuti kući, u boj
6. napotiti: krenuti zemlju u borbu za oslobodenje
7. ganiti: u grudima krene im srca svima
8. premakniti se: a sada ni da kreneš
9. začeti se premikati: posao je krenuo; led je krenuo
10. krenuti vjerom prelomiti besedo
11. krenuti vratom komu zaviti komu vrat; krenuti umom zblazneti; krenulo je vino mošt je začel vreti; krenulo je tijesto, testo testo je začelo shajati, testo shaja
II. krenuti se premakniti se, odriniti, pomakniti se naprej: noćas se krenuo led na rijeci, na reci; krenuli smo se na put oko šest časova

labāscō -ere (incoh. glag. labare)

1. začenjati padati, hoteti se zvrniti, hoteti se prevreči, začeti opotekati se: res … penitus tentata labascit Lucr.

2. metaf. majav (gugav) postajati, začeti se majati, vdajati se, popuščati: Ter., Acc. fr., leno labascit Pl. — Dep. soobl. labāscor -scī: postquam vidit misericordia labasci mentem populi Varr. ap. Non.

labō -āre -āvī -ātum (lābī; prim. plăcēre poleg plācāre, sedēre poleg sēdāre; klas. so le obl. iz prezentovega debla)

1. (za)majati se, omahniti (omahovati), vagutati, nagniti (nagibati) se k padcu, hoteti pasti, zače(nja)ti padati: nulla ex parte lababat signum Ci., labat ariete crebro ianua V. se majejo zaradi pogostih sunkov (naletov) z ovnom, trementi genua labant V. utripljejo, se šibijo, labant cunei, vincula O., labant naves O. se zibljejo, labantem aciem videre L. ali sustinere T. omahujočo, Torquato rara gloria, … non labasse sermone Plin. da se mu jezik (v pijanosti) ni spotikal (zapletal); pesn.: littera labat O. ni trdna, ni pisana s trdno roko, je okorna; pren.: omnia tum vero vitaï claustra lababant Lucr.

2. metaf.
a) (glede na obstoj) negotov (nestalen) biti, po zlu iti, pešati, pojemati, propasti (propadati), (z)rušiti se: si res labat, … amici conlabascunt Pl., omnes rei publicae partes aegras et labantes sanare et confirmare Ci., sustinuisse labantem fortunam populi Romani L., labante iam causā decem virorum L., labante iam re L. ko se je sreča že umikala, ko je sreča že odpovedovala, labante egregiā quondam disciplinā L. ko se je strogorednost rušila, memoria labat L., Gell. ni zanesljiv, cum res Troiana labaret O. ko se je rušila, ko je propadala, piger labante languore oculos sopor operit Cat. lenobni spanec se spušča na oči, ki zaradi utrujenosti niso več pozorne, labante iam Agrippinā T. ko je bila moč Agripine že skoraj zatrta, labanti spiritu Ap.
b) (v mišljenju) omahovati, neodločen (negotov) biti: labamus mutamusque sententiam Ci., cum ei labare M. Antonius videretur Ci. da omahuje, eae (cohortes) quoque labare dicuntur Ci. baje nameravajo odpasti, donec labantes consilio patres firmaret H. dokler ni neodločnih očetov z nasvetom pripravil do trdnega sklepa, apparuit labare plebis animos L. ali ubi primum labare regis animum sensit L. da ljudstvo (kralj) omahuje v svojem mišljenju, toda: deinde … labare animi (srčnost) coeperunt L.; tako tudi: hostium animi labare … coeperunt Ci., animumque labantem impulit V., volgi labantia corda V., mens labat Cels., in dubio pectora nostra labant O., cur labat ambiguo spes mihi mixta metu? O., labare iis adversus Poenum fidem senserat L., fides sociorum, quae ad eam diem firma steterat, tum labare coepit L., postquam vulgatum erat labare Germanici exercitus fidem T., quis (= quibus) aegra lababat ambiguo sub Marte fides Sil.

làznuti lȁznēm
1. oblizniti: laznuti prst
2. hitro začeti: oni najednom laznu bježati

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

losarbeiten začeti delati; losarbeiten auf prizadevati si za

losballern začeti streljati

losbellen zalajati, začeti lajati

losbrechen^* etwas odlomiti (intransitiv se); intransitiv izbruhniti, začeti se; Eisenbahn Lok: speljati, speljevati

losfahren^* začeti voziti; odpeljati se, iti; losfahren auf odpeljati se proti, figurativ zakaditi se v

losfeuern začeti streljati

losfluchen začeti preklinjati

losgaloppieren odgalopirati; začeti galopirati

losgehen^* (weggehen) odpraviti se; Gewehr, [Schuß] Schuss: sprožiti se; Knopf, Brett: odtrgati se, Knopf: odleteti; Knoten: razvezati se; Veranstaltung: začeti se; losgehen auf odpraviti se proti/k, figurativ lotiti se (česa), (angreifen) zakaditi se v

loshacken začeti kopati/sekati/tolči itd.; (weghacken) odkopati, odsekati itd. ➞ hacken

loshämmern začeti rabijati, tolči itd.

losheulen začeti tuliti

loskichern zahihitati se, začeti se hihitati