Franja

δέος, δέους, ep. δείους, τό 1. strah, bojazen, skrb; τινός pred kom ali čim; ὑπὸ δείους od strahu; δέος ἴσχετε μηδέν ne dajte se preplašiti; τεθνάναι τῷ δέει τινά umirati od strahu pred; ἀδεὲς δέος δεδιέναι delati si prazen strah; δέος ἐστὶ μή (tudi inf.) bati se je, da. 2. vzrok strahu, nevarnost; ἐπεὶ οὔ τοι ἔπι δέος ker se ti ni nikogar bati.

δικαιολογέομαι med. branim svoje pravice, opravičujem se, povem postavni vzrok, zagovarjam se, pričkam se.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

δικαίωμα, ατος, τό 1. pravica, pravni vzrok. 2. a) pravičnost, opravičenje NT; b) pravica do česa, zahteva. 3. sodba NT. 4. postava, zapoved NT.

ἐνθῡ́μημα, ατος, τό ἐνθῡ́μησις, εως, ἡ 1. misel NT, domislek, nasvet, načrt. 2. razmišljevanje, uvaževanje, razlog, vzrok.

ἔρισμα, ατος, τό (ἐρίζω) ep. predmet, vzrok prepira, zdražba.

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

κῦρος, ους, τό (κυέω) 1. oblast, moč, vpliv. 2. odločitev, odločba, ugled, κῦρος ἔχω τινός imam odločitev, odločilen vpliv. 3. povod, vzrok ἡμέρα πολλῶν καλῶν; potrditev, ἔχει τάδε κῦρος vse to je potrjeno.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

μέτ-ειμι¹ (εἰμί) [ep. pr. 3 pl. μετέᾱσι, cj. μετείω, μετέω, 3 sg. μετέῃσι, inf. μετέμμεναι, fut. μετέσσομαι] 1. sem, nahajam se vmes (med), sem zraven, občujem s kom τινί. 2. impers. μέτεστί μοί τινος imam delež pri čem, deležen sem česa, pravico imam do česa, pripada mi kaj; οὐδέν σφι μετεόυ dasi niso imeli nobene pravice do; ὡς οὐ μετὸν αὐτοῖς Ἐπιδαύρον ker niso imeli nobene pravice do E.; s sledečim inf.: imam pravico (vzrok), kaj storiti.

μήνῑμα, ατος, τό (μηνίω) 1. predmet (vzrok) jeze. 2. jeza, srd.

μομφή, ἡ, dor. -φά (μέμφομαι) graja, ukor, očitek, pritožba, μομφὴν ἔχω τινός imam vzrok, se nad čim pritožiti.

νεῖκος, ους, τό [Et. kor. neiq, oštevati] ep. poet. ion. 1. prepir, pravda (pred sodiščem), nesloga, razpor, psovka; psovanje. 2. boj, bitka. 3. povod(vzrok) prepira.

νέμεσις, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.

ὅσ-τις, ἥ-τις, ὅ-τι, ὅτι, ὅ τi ὅττι [at. οὗτινος, ὅτου, ἧστινος, dat. ᾧτινι, ὅτῳ, ᾗτινι, acc. ὅντινα, ἥντινα, ὅτι, pl. οἵτινες, αἵτινες, ἅτινα, ἅττα, gen. ὧντινων, ὅτων, dat. οἷστισι, ὅτοις, acc. οὕστινας, ἅστινας; ep. ὅτις, ἥτις, ὅττι, gen. ὅττεο, ὅττευ, ὅτευ, dat. ὅτεῳ, acc. ὅντινα in ὅτινα; pl. nom. in acc. neutr. ὅτινα, ἅσσα, gen. ὅτεων, dat. ὁτέοισι, acc. ὅτινας; ion. sg. gen. ὅτευ, dat. ὅτεῳ, pl. gen. ὅτεων, dat. ὁτέοισι, fem. ὁτέῃσιν] 1. splošni relativ: kdor(koli), karkoli, vsak ki, vse kar, (takšen) ki; z ind., cj., opt. (tudi opt. + ἄν); v relat. stavkih finalnega pomena tudi z ind. fut. a) včasih = ὅς kdor, kar; posebno πᾶς ὅστις vsak, ki; οὐδεὶς ὅστις nihče, ki; οὐδεὶς ὅστις οὐ vsak; οὐδὲν ὅτι nič, kar; οὐδὲν ὅτι οὐκ vse, ὅστις μή ki morda ne bi, ἔστιν ὅστις marsikateri, οὐκ ἔστιν ὅστις οὐ vsak; b) kakor ὅς izraža tudi α.) vzrok: ker (= quippe qui), πῶς ἐγὼ κακὸς φύσιν, ὅστις ἀντέδρων; β.) posledico (= ὥστε): τίς οὕτως εὐήθης, ὅστις; γ.) namen: ξυνέδρους ἑλέσθαι, οἵτινες ξυμβήσονται; c) pogosto se nanaša na samostalnik v pluralu: ὅστις ἀφικνεῖτο, πάντας; d) pred sup. ἥτις ἀγριωτάτη kar najbolj divja. 2. v indir. vprašanjih: kdo, kaj (neki), kateri, kakšen; acc. neutr. ὅ τι zakaj, čemu. – adv. ἀνθ' ὅτου, καθ' ὅτι iz katerega razloga, zakaj, ἐξ ὅτου odkar.

παρα-φέρω (gl. φέρω) 1. act. trans. in pass. a) nesem mimo, prinašam, nosim, prinesem ali postavim jed na mizo; b) navajam (kot vzrok), omenjam, pripovedujem ἀλόγιστα; c) odnašam, spravljam proč, prenašam (drugam), odstranjujem NT, χεῖρα gibljem, maham; κώπας veslam; d) zapeljujem, zavajam; pass. dam se zapeljati, zaidem. 2. intr. razlikujem se, ἡμερῶν ὀλίγων παρενεγκουσῶν z razločkom le malo dni = ἡμέρας οὐ πολλὰς παρενεγκούσας le malo dni več ali manj.

περι-πίπτω (gl. πίπτω) 1. padem okoli česa, črez kaj, na (v) kaj, navalim (planem) na koga, napadem τινί, zabredem, zaidem v nesrečo ἐπὶ συμφορήν, zapadem δουλοσύνῃ, ἀδίκοισι γνώμῃσι (krivični sodbi), πληγῇ prizadene mi kdo rano, rani me. 2. slučajno naletim na koga ali kaj τινί, τόπον, snidem se s kom, srečam koga; ἔν τισι udarim se s kom, ἐμαυτῷ spotaknem se nad seboj, postanem (sam) vzrok svoje nesreče, αὐτοὶ ἐν σφίσιν αὐτοῖς περιπεσόντες ἐσφάλησαν sami s seboj so trčili skupaj in so bili uničeni; ταρασσομένων τε τῶν νεῶν καὶ περιπιπτουσέων περὶ ἀλλήλας ker so se ladje zapletale in udarjale druga ob drugo.

πηγή, ἡ, dor. παγά 1. vrelec, (iz)vir, studenec, potok (solz), reka. 2. izvir, vzrok, povod κακῶν.

πῑ́πτω [Et. fut. πεσέομαι iz πετέομαι, sor. πέτομαι, ποταμός. – Obl. fut. πεσοῦμαι, aor. ἔπεσον, pf. πέπτωκα, ep. fut. πεσέομαι, inf. πεσέεσθαι, aor. πέσον, cj. 3 sg. πέσῃσι, inf. πεσέειν, pf. pt. πεπτεώς, poet. πεπτώς; NT aor. ἔπεσα, pf. 2 sg. πέπτωκες, 3 pl. πέπτωκαν]. 1. a) padem (na tla), zvrnem se, zgrudim se ἐπὶ χθονί, ἐπὶ γᾷ, χαμαί, (πρὸς) πέδῳ, χαμάδις, ἔρᾱζε, πεδίῳ, ὑπὸ ἄξοσι pod kolesa, ἐν κονίῃσιν v prah, μετὰ ποσσὶ γυναικός rodim se, ἐκ, ἀπό τινος padem s česa, εἴς τι treščim (o blisku); metafor. οὐ χαμαὶ πεσεῖται ne bo ostalo brez uspeha; b) vržem se, skočim, planem ἐκ νηός (z ladje v morje); planem (navalim) na kaj, napadem ἐνὶ νήεσσι, ἐν βουσί, πρὸς μῆλα, περὶ ξίφει nasadim se na meč; c) padem v boju, ὑπό τινος od koga, νέκυες πίπτοντες, οἱ πεπτωκότες (v boju) padli vojaki, ὑπ' Ἀτρείδῃ vsled udarcev Atridovih. 2. a) zrušim se, poderem se σκληρὰ φρονήματα, poginem γένος, uničijo me, podležem, trpim škodo, ἡ πόλις οὐκ ἂν ἔπεσε τοιοῦτον πτῶμα mesto bi ne bilo doživelo takšnega poraza, μεγάλα πρήγματα πίπτει ὑπὸ ἡσσόνων velika podjetja propadajo vsled manjših, αὐτὸς ὑπ' ἐμωυτοῦ sam sem vzrok svojega padca, πολλὰ στρατόπεδα ἔδη ἔπεσε ὑπ' ἐλασσόνων je bilo premaganih od manjših; b) padem, grešim NT, motim se (Pl. Fajd. 100 e), ἀπὸ δόξης motim se v upanju. 3. a) zaidem, zabredem (v kaj) ἐς κακόν, ἐς ἀνάγκας, δυσπραξίαις, αἰσχύνῃ; ἐς δάκρυα uderejo se mi solze, εἰς ὕπνον zaspim, εἰς ἔρον τοῦ μαθεῖν obide me želja izvedeti; ποῖ γνώμης πέσω kaj naj pomislim; b) ἔκ τινος padem iz česa, ἐκ θυμοῦ izgubim naklonjenost (ljubezen) koga, τοὔμπαλιν φρενῶν zopet izgubim razum. 4. a) poležem se ἄνεμος πέσε, ὁ κλῆρος ἔπεσε ἐπί τινα kocka je padla za koga; b) pripeti se mi kaj, zadene me kaj, τὰ πεπτωκότα usoda, nesreča Evr. Hip. 718; c) izidem (iztečem) se, obnese se mi kaj, posreči se mi kaj καθαρμός, τῇ πεσέεται ἡ μάχη kako se bo končala bitka.

προ-έχω, skrč. προὔχω I. act. 1. trans. a) držim kaj pred kom τί τινος; b) imam prej (v lasti), dobivam prej; c) poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost τί τινος, τιμήν. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, τινός τινι v čem, imam dobiček, οὔ τι προέχει nič ne koristi ali pomaga; προέχων napuščen, vun moleč, τὸ προέχον prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo δούρατα, imam (podim) pred seboj ταύρους. 2. a) ponujam; b) izgovarjam se s čim, navajam kot izgovor πρόφασιν, navajam kaj kot vzrok (Sof. Antig. 80). 3. NT sem boljši od koga.