Franja

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

diabetes tipa 2 stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ 2-es típusú cukorbetegség
Zdravljenje z zdravili prej ali slej dočaka vsak bolnik z diabetesom tipa 2, saj bolezen napreduje. ▸ Gyógyszeres kezelésre előbb-utóbb sor kerül az összes 2-es típusú diabéteszben szenvedő betegnél, mivel a betegség előrehalad.

diatritus -ī, f (gr. διάτριτος) tretjednevnica, napadi mrzlice vsak tretji dan: Cael.

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.

Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

bon Dieu! presneto!
à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
par Dieu! pri bogu!
Dieu me damne! prekleto!
Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
cela va Dieu sait comme to gre slabo
croire en, à Dieu verjeti v Boga
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse

differ [dífə] prehodni glagol (from)
razlikovati se; pričkati prepirati se, ne se strinjati, ne privoliti

tastes differ okusi so različni
I beg to differ oprostite, ne strinjam se
let's agree to differ naj ostane vsak pri svojem mnenju

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

dileguare

A) v. tr. (pres. dileguo) razpršiti, razbliniti:
dileguare ogni dubbio razpršiti vsak sum

B) ➞ dileguare, dileguarsi v. intr., v. rifl. (pres. mi dileguo) (svanire) izginiti, izpuhteti; razpršiti se, razbliniti se

dínar dinar

na vsak dínar gledati figurativno to look after the pennies
dínar »metati« ➞ novec

Dios, dios moški spol bog, stvarnik, božanstvo, božja podoba

(dios) malik
Dios delante, Dios mediante z božjo pomočjo
hablar con Dios moliti
a la buena de Dios odkritosrčno; na slepo
como dios popoln, dovršen
la injusticia clama a dios krivica vpije do neba
dar por dios vbogajme dati
dios dirá to je v božjih rokah
sin encomendarse a dios ni al diablo brez premisleka, smelo; meni nič tebi nič
llueve de dios močno dežuje
pedir (ir) por dios beračiti
lo sabe todo dios vsak to ve
dios le tiene de su mano bog mu pomagaj
¡dios nos libre! bog nam pomagaj! bog varuj!
¡a dios! zbogom!
¡a dios, y veámonos! skoraj na svidenje!
¡ay dios! moj bog!
¡quiera dios! bog daj!
¡vaya con dios! zbogom! bog daj! nehajte s tem! še v sanjah ne!

discēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. narazen iti, raziti se, razhajati se, ločiti se: Sis. ap. Non., Suet., senatus perturbatus discedit Ci., longe inter se discesserunt N., cum … diversi (na razne strani) discessissent N., ita populus ludibrio habitus discessit S., in duas partīs discedunt Numidae S., cum discedere populum iussissent tribuni L., discedunt in partes T., contionem … discedere in manipulos iubet T., in cornua d. Cu.; (o stvareh): nebula ac fumus … discedit in auras Lucr., discedit terra, caelum Ci. se odpre, toda: medium video discedere caelum V. da se oblaki pretrgavajo; discessit vomere sulcus Lucan., vident discedere montes Val. Fl.; brezos.: disceditur Ci. razidejo (ločijo) se; pren.
a) gram. in log. razhajati se = (raz)deliti se: ab uno capite in duo obliquos casus Varr., divisio, quae in tres partes discedit Q., proposita in duo genera discedunt Q.
b) politično cepiti se, razcepiti (razcepljati) se: omnis Italia animis discedit S. fr.

2. occ.
a) razkropiti se: qui (adversarii) si discessissent, maiore cum labore … bellum confecturum, cum singulos consectari cogeretur N. Kam? in silvas, ex fuga in civitates C., domos suas N.
b) (pri glasovanju v senatu) raziti (razhajati) se (pri glasovanju so senatorji vedno stopili vsak do svojega svetovalca), od tod: in aliquam sententiam d. L. h kakemu mnenju pristopiti, glasovati za … , prim.: quo (= ad quod SC) numquam ante discessum est Ci. ki se prej nikdar ni storil; naspr.: in alia omnia discedere Ci. k nasprotnemu mnenju pristopiti, povsem nasprotnega mnenja biti.

II.

1. oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se, koga zapustiti (zapuščati); abs.: discedens ita locutus est Ci., tyrannus non discedebat longius Ci.; s sup.: cubitum d. Ci. Od kod? ab hero Pl., ab armis C. odložiti orožje, a signis C. iz bojne vrste stopiti, a Caesare C., a foribus non d. N., d. de convivio, de foro, e Gallia, e curia Ci., Capuā Ci., finibus, templo, e patria O., e medio Suet. skriti se; brezos.: a contione disceditur C. Pren. (sovražno) od koga ločiti se, odpasti, koga zapustiti, komu izneveriti se: uxor a Dolabella discessit Caelius in Ci. ep., d. a duce L., ab eo (duce) C., ab amicis Ci., numquam ab eo discessit N. nikdar ga ni zapustil; (o neživih subj.): quartana ab aliquo discedit Ci. mine, quae a te non discedit, audacia Ci., calx ab arena discedit Vitr. odstopi, squamae ex summa cute discedunt Cels. se odločijo. Redko s smerjo: tu in cubiculum discessisti Ci., d. ex castris domum C., ad urbem V., Capreas T.

2. occ. (voj.)
a) odkorakati, odmarširati, odriniti, odmakniti (odmikati) se, vzdigniti se: exercitus discessit a Tarracone C., d. a Brundisio, a Gergovia, ab Rheno, ex hibernis C., a bello atque ab hostibus C. odmakniti se z bojišča in od sovražnikov, infecta re C., infectis rebus N., ab Artemisio N.
b) (iz boja) oditi, kot zmagovalec ali premaganec iziti: superior (victor) discedit C., cum superior proelio (iz boja) discessisset N., postquam victor … discessit ab hoste H., sine detrimento d. C., quod … ab adulescentulo Caesare victus discesserat S. ker je bil podlegel … , graviter vulneratus discedit S.; d. pari proelio N. ali aequo proelio C. ali aequa manu S. ali aequo Marte L. raziti se ob neodločeni bitki; (o boju pred sodniki): superiorem d. Ci. ostati zmagovalec = dobiti pravdo, inferiorem d. Ci. izgubiti pravdo, patimini matrem victam discedere? Ci., hos pateris impune discedere? Ci., si … tanta iniuria impunita discesserit Ci. če se izmuzne … , liberatum discedere Ci., N. oproščen biti, consulum iudicio discessit probatus Ci. odstopil je ob odobravanju konzulov, d. cum gloria Ci. ep., a iudicio capitis maximā discessit gloriā N. jo je unesel; z adv.: d. non male Pl., pulchre et probe Ter. prav lepo in dobro opraviti, turpissime d. Ci. sramotno pobrati se (morati).

3. pren.
a) ločiti se = (iz)giniti, (pre)miniti: sol discedens H. zahajajoče, discessit sol Ambr., lux tarde discedere visa O., d. a vita Col. ali ex vita tamquam ex hospitio Ci. ali (v pozni lat.) samo discedere Min., Amm. ločiti se od tega sveta, preminiti, numquam ex animo meo discedit illius viri memoria Ci., hostibus spes potiundi oppidi discessit C.
b) od česa odstopiti (odstopati), s čim (od)nehati, česa ogibati se, čemu izneveriti se, kaj pustiti, (p)opustiti: d. a sua sententia C. odstopiti od svojega mnenja, ab officio, ab opere, ab oppugnatione castrorum C., a consuetudine, a voluptate, a fide et iustitia Ci., a constantia atque a mente atque a se discessit Ci. izgubil je stanovitnost in pamet in samega sebe, d. a contactu T.
c) occ. α) (o govorniku) oddaljiti se = od predmeta odstopiti, zaiti, skreniti: d. a re Ci. β) koga, kaj neupoštevati, izvzeti: quom ab hoc discessistis Ci., cum a vobis discesserim Ci. ep. izvzemši vas, a fraterno amore discessi Ci. ep.

Opomba: Sinkopirani pf. discēstī (= discessisti): Pl. Pt. pf. custodibus discessis: Caelius Antip. ap. Prisc.

disputer [dispüte] verbe intransitif diskutirati (de, sur o); tekmovati (de quelque chose v čem); vieilli prepirati se, prerekati se; verbe transitif spodbijati, oporekati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); lastiti si, zahtevati; trditi; familier ošteti, ozmerjati

se disputer prepirati se (quelque chose kaj, avec quelqu'un s kom)
disputer un combat, un match, la victoire boriti se za zmago
disputer de luxe tekmovati v razkošju
disputer le terrain (militaire, figuré) žilavo braniti svoj položaj, braniti vsako ped zemlje (pred sovražnikom)
disputer la première place à quelqu'un boriti se s kom za prvo mesto
disputer d'un, sur un sujet diskutirati o kakem predmetu
ces employés disputent de zèle ti uslužbenci tekmujejo v vnemi
je ne te dispute pas ce mérite ne spodbijam ti te zasluge
le disputer à quelqu'un en quelque chose kosati se, tekmovati s kom v čem
(sport) le match s'est disputé hier tekma je bila odigrana včeraj
des goûts et des couleurs, il ne faut pas disputer (proverbe) o okusih in o barvah se ni treba prerekati, je vsak prepir odveč

dnevni časopis stalna zveza
(časopis, ki izhaja vsak dan) ▸ napilap
Od uličnega prodajalca sem kupil dnevni časopis. ▸ Az utcai árustól vásároltam egy napilapot.
Sopomenke: dnevnik

dō², dăre, dĕdī, dătum (prim. gr. δίδωμι dajem, δῶρον, δωτίνη, δόσις dar, lat. datiō, dator, dōnum, dōs [iz *dōts], sacerdōs, sl. dati) da(ja)ti, in sicer

A. z zunanjim obj.

I.

1. da(ja)ti, (po)nuditi, poda(ja)ti, prožiti: accipio, quod datur Ci., dare cervices alicui Ci., cervicem ad ictum alicuius Vell. (pren.: d. cervicem crudelitati nefariae Ci. ukloniti se … krutosti), optabilius Miloni fuit dare iugulum P. Clodio Ci., d. dextram N., agnovere Cephalum dextrasque dedēre O. in so mu podali roko, d. (alicui) manum O., Q. ali d. alicui manūs Ci., N., H. roke podati komu (da se zvežejo ali vklenejo), priznati se za premaganega, vdati se, d. alicui primum digitum Cat., quae dedit ubera, nutrix O. ki te je dojila, quid do, ut … Sen. rh. kaj bi dal za to, da … ; pren. = prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): d. telo pectus inermum V., ventis colla comasque V., prora … undis dat latus V., vela ventis dare Ci., N., tudi samo: vela (lintea) d. O. jadra razpe(nja)ti = navi vela dare O.; equo frena d. O. ali habenas, lora d. V. popustiti (popuščati) uzdo; podobno: hosti terga d. ali samo terga d. C. (sovražniku) hrbet obrniti, (u)bežati, terga fugae d. O. v beg se spustiti; occ. da(ja)ti = (po)nuditi komu kaj, na mizo prinesti, na mizo postaviti (dati), postreči komu s čim: alicui turdum, semesi lardi frusta H., quid dem? quid non dem? H., „sume catelle“, negat; si non des, optat H., partem ceteram (carnium) mensis d. O., de mensa suā ossa d. Ph.; z inf.: dare bibere Pl., Cu. Čemu? z dat.: aliquid esui d. Pl., potioni dare aquam Cels.

2. da(ja)ti, preda(ja)ti, odda(ja)ti, podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: dans et accipiens L., d. alicui cenam Kom., Ci. idr., alicui epulum Ci. idr., alicui epulas T., dans epulum Sen. ph. gostitelj, d. (alicui) prandium Ci. idr., nataliciam (sc. cenam) in hortis Ci., signa Ci., puero gladium, uxori poculum veneni Ci., venenum alicui Ci., Cu. idr., Menandri Phasma Ter. ali fabulam Ter., Ci. ali munus (gladiatorum) T. prikaz(ov)ati dati, uprizoriti dati, d. exsequias O., ludos Suet., spectacula sunt tributim data Ci., viri agro dando Ci. za odmerjanje zemljišč določeni; cerata unicuique tabella datur Ci., dare patri soporem (uspavalo) N., epistulam accubanti in convivio N., pueris absinthia taetra Lucr., abrotonum aegro, aegroto medicamentum H., alicui savium Kom., Ci. ali oscula saxo O. ali alicui basia mille Cat. ali alicui basium Petr. koga ali kaj poljubiti (poljubljati); subst. pt. pf.: ingentia data O. darovi, darila. Pogosto pren.
a) z acc. personae da(ja)ti, postaviti (postavljati): iudicem, praedam, vadem, testem Ci., obsides C., milites L.; z dat.: Pharnabazo adiutorem dedit N., eum illi in consilium dedit N. mu je dal s seboj za posvetovalca … ; v pass.: leviter armatis dux datur Cu.; (o ženskah) dati (za ženo, v možitev): filiam suam dedit ei nuptum N., aliquam in matrimonium d. C., L. za ženo dati ali ponuditi, filiam genero dedit V.; tudi samo: data (sc. in matrimonium) tyranno O.
b) z acc. rei (o naročilih, poslih, službah idr.) da(ja)ti, izročiti (izročati): d. alicui negotium, mandata; samo dare z inf.: datum … C. Cassio deducere iuvenem ripam ad Euphratis T. naročeno je bilo, d. alicui imperium Ci., S. fr., potestatem Ci., honorem Ci., S., honores H., Cu., legationem Ci., fasces Ci., H., provinciam, civitatem Ci., Vell., d. inter se fidem Ci., N., O., ius iurandum (alicui) d., d. alicui Cappadociam, d. summam imperii N., sumam certaminis uni O., alicui diadema Cu., alicui regnum Eutr.; z inf.: dat posse moveri auribus O. da ušesom gibkost.
c) kraj ali čas komu ali čemu določiti, odkazati: eum locum colloquio L., relicum noctis utrimque quieti datum L., mille pedes in fronte, trecentos in agrum d. H., detur nobis locus, hora, custodes H., d. alicui locum in theatro T., Suet., alicui sedem inter inferos Suet., media acies Ubiis … data T.

3. occ.
a) da(ja)ti = podariti (podarjati), v dar da(ja)ti, podeliti (podeljevati): pecuniam, praemia Ci., quod praesens tamquam in manus datur, iucundius est Ci., d. donum, munus O., V., si suum munus, qui dedissent, adimere vellent L., dii nobis dant victoriam L., aliquid muneri (doti) d. N., his lacrimis vitam damus V. mu pustimo živeti, Cinarae breves annos fata dederunt H., Delius augurium dedit huic, dat altera Liber munera O., d. servis libertatem, facto ali alicui impunitatem Iust.; s predikatnim acc.: velamina Nessus dat munus (v dar) raptae O.; v slabem pomenu: observa quid dabo Pl., specta quid dedero Pl., sic datur Pl. tako se plačuje (vrača)! tu imaš svoje plačilo! ta je pa lepa!
b) (božanstvom, mrličem idr.) darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Apollini donum N., Apollini signa inaurata L., d. exta perperam L., exta deo, alicui templum, vita pateris (abl.), serta, inferias tumulo (manom), germanae iusta ante suae O., tus, tura focis O., tura Tib., divis tura benignis H., more Romano suovetaurilia T., sacra piaculaque apud lucum Dianae T., Oceano libamenta Iust.; pesn.: datura cruorem Iphigenia O. ki naj bi žrtvovala svojo kri; pren.: d. alicui lacrimam, lacrimas O., o quantum patriae sanguinis illa dedit! O., bella gerunt multumque cruoris datur O.
c) (pisma pismonoši) izročiti, vročiti, oddati: alicui epistulam (litteras), alicui litteras ad aliquem (za koga) Ci. ep., erit cotidie cui res Ci. ep. saj bo vsak dan priložnost komu izročiti (pismo); met. (pismo) komu (od)poslati: d. litteras ad aliquem, litteras Trallibus (v Tralah, iz Tral), tres epistulae eodem abs te datae tempore, litterae ex Trebulano a Pontio datae Ci. ep., ut quo dem posthac litteras sciam Ci. ep. kam naj … pošljem, ante lucem VIII. Kal. litteras ad aliquem d. Ci. ep., discedens dabo ad te aliquid Ci. ep., data pridie Kal. Decembr., datum VI. Id. Ian. Ci., litteras publicas sine subscriptione ad aliquem dare Suet.
č) drž.pr. glasovnico (-ce) sodniku (-kom) izročiti, vročiti, razdeliti (razdeljevati): tabellam dare de aliquo C., tabellae administrabantur ita, ut nulla daretur „uti rogas“ Ci., alicui d. in iudicando litteram solutarem ali tristem Ci.
d) (o igralcu na srečo) dare calculum kamenček potegniti, vleči; od tod calculus datus izvlečeni kamenček, poteza: Ci. fr.
e) (denar) da(ja)ti, plač(ev)ati, poplačati, izplačati, prispevati: symbolam Ter., dic quid vis tibi dari in manus? Ter., d. pecuniam a se Pl., pecuniam, nummos Ci., magnam pecuniam mutuam (predikatni acc.) Ci. ep., qui dabant (tisti, ki so podkupovali), obtinebant causas Ci., quantum pecuniae quaeque civitas daret, constituit N., d. omnia ex sua re familiari N., aes, aera H., O., decies centena huic parco H. Čemu? Za kaj? d. milia terna macello (dat.) H., cogitans et in pontibus pro transitu (prehodna carina) dari Sen. ph., quantum pro Caesaris ipse avolsa cervice daret Lucan.; subst. pt. pf. data -ōrum, n izdatki, stroški: ut par sit ratio acceptorum et datorum Ci.; pren. (alicui) verba dare (sc. pro nummis) koga z besedami (nam. z denarjem) plač(ev)ati, (pre)varati koga: Pl., Ter., Ci., H., Mart.; pren. dare poenas ali poenas dare kazen trpeti, kaznovan biti, pokoriti se, pokoro delati: dent ocius omnes quas meruere pati … poenas O., erant, qui Helvidium … miserarentur, innoxiae adfinitatis poenas daturum T., vinciri iussum et maiores poenas daturum adfirmans T.; podobno: supplicium d. N.; z etičnim dat.: quandocumque mihi poenas dabis O. pokoril se mi boš kdaj, dedi satis poenarum tibi H.; prim. še: Novio Prisco et Glicio Gallo data exsilia T. … je zadelo pregnanstvo; daturos quod Lars Tolumnius dedisset responderi iussit L. da bodo trpeli kazen, ki jo je bil pretrpel …

II. pren.

1. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati): illi locum (prostora) d. Ci., copiam, facultatem, occasionem d. Ci., N. idr., data occasione N. o priliki, unius usuram horae alicui d., iustam excusationem alicui d. Ci., d. alicui aditum, Gallis accessum, iis iter per provinciam, tres horas exercitui ad quietem C., alicui tempus N., O. pustiti čas, aditum petentibus non d. N., d. salutem V., O., cursum redeuntibus O., verbis transitum O., si verbis audacia detur O., promissa dato O. izpolni; pogosto veniam dare oprostiti, odpustiti; s finalnim stavkom: si tibi fortuna non dedit, ut patre certo nascerere, … at natura certe dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci., lex sociis dabat … , ut cives Romani fierent L., ei dii dederunt, ut unus omnia Gabiis esset L., deus dederat, ne saucius fieri posset O., darent Iuniae familiae … , ut Cythnum potius concederet T.; pesn. z inf.: Iuv., da mihi perpetua virginitate frui O.; z atrakcijo sklona: vobis dabitur immunibus esse O., da mihi fallere, da iusto sanctoque videri H.; occ.
a) drž.pr. senatum dare alicui Ci., N., S., L. dovoliti komu vstop v senat, avdienco pri senatu, tako tudi: dare alicui contionem ali actionem rei ali iudicium iniuriarum Ci., alicui indutias, pacem L., data foedera S., O.; poseb. iura (pesn. pl.) dare O. soditi, sodbo (sodbe) izreči (izrekati), zlasti o pretorju, čigar oblast povzema besedilo: do (dajem pravico do tožbe), dico (izrekam obsodbo), addico (prisojam lastninske pravice): Varr., Macr.; vindicias dare zahtevo dati, odrediti.
b) v sramotnem smislu da(ja)ti in opravljati (službo ljubimca ali ljubice): quando notum est, et quid ille tibi et quid illi tute dederis Ci. ap. Q., quod nec das et fers saepe, facis facinus Cat., nulla est poscendi, nulla est reverentia dandi Pr.

2. da(ja)ti, izročiti (izročati), preda(ja)ti, prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati); s predikatnim gerundivom (namen): demus nos huic excolendos (v izobrazbo) Ci., d. id alicui cogitandum (v premislek) Ci., librum ipsi legendum N., militibus urbem diripiendam (v plenitev) L., laceranda suae viscera matri O., omnia in medium discenda O. vse vsem naučiti dati, vineas colendas Eutr.; s predikatnim pt. pf.: Caere … intactum inviolatumque … hospitio Vestalium cultisque diis darent L.; z dat. (brez predikatnega pt. pf.): praeda dabitur draconi O.; refl. in med.: naves se vento dant C. se prepuste, d. se regibus, populo Ci. ali se legionibus T. predati se, cupias dolenti me tibi forte dari O. da se tvoji oblasti izročim; z dat. stanja: d. aliquem morti H. ali neci Acc. fr., V. ali leto Enn. fr., Pac. fr., O. ali corpora leto V. usmrtiti (prim.: sos [= suos] leto datos divos habento Lex ap. Ci.), catervatim morbo mortique dari Lucr., dare aliquid exitio Lucr., aliquem exitio V., O., arces Italûm excidio V., urbem excidio ac ruinis, captum oppidum praedae L., alia oblivioni et neglegentiae L.; refl.: dare se (= corpora O.) somno Ci. ali se quieti Plin. iun. ali iterum se quieti et somno Val. Max. vdati se (od tod med. quieti datus Arn. zadremavši), d. se fugae Ci. v beg se spustiti, se gemitui Ci. spustiti se v tarnanje; nam. tega dat. tudi acc. z in ali ad: d. legiones in fugam C. v beg zapoditi, sese in fugam Ci. v beg se spustiti, se ad lenitatem Ci. ep. milosti mesta dati, ad iniurias aliquem Ci. koga krivicam izpostaviti, incolas in deditionem L. k predaji prisiliti, rem publicam in praeceps L. v veliko nevarnost pahniti, animum in luctum O. razžalostiti, in praedas stantem urbem Sil.; occ.
a) nameniti (namenjati) kaj za kaj (čemu), posvetiti (posvečati) kaj čemu: aestivos menses rei militari, hibernos iurisdictioni Ci., operam honoribus, palaestrae, rei familiari … N., adversariis eius se dedit N. prestopil je k … , d. tempus litteris N., studiis annos H., ingenium studiis T., lucis pars ultima mensis est data, nox somnis O.; s finalnim stavkom: dent operam, uti senatus haberi possit Ci. naj si prizadevajo, da … ; pogosto refl. posvetiti (posvečati) se, preda(ja)ti se čemu, poda(ja)ti se na kaj: dare se labori et itineribus, se rei familiari vitaeque rusticae, se huic generi litterarum, se historiae, se iucunditati, se voluptatibus Ci., se auctoritati senatūs Ci., senatov ugled povišati skušati, se duritiae N. vdati se trdemu življenju, navaditi se ga; s predikatnim acc. adjektiva ali gerundiva: qui … se totos libidinibus dedissent Ci., non se luxu (dat.) neque inertiae corrumpundum dedit S.; dat. s praep. in acc.: quam minimum temporis ad meditandum periurium d. Ci., d. se ad docendum, se ad ius respondendum Ci., se ad defendendos homines Ci. zagovorništvu, se in eorum sermonem … d. Ci. spustiti se v pogovor, se in consuetudinem sic, ut … Ci., se in istius familiaritatem Ci. stopiti v prijateljsko razmerje, se in haec bella V. spustiti se, se alicui in adoptionem Suet. dati se posinoviti.
b) se dare s predikatnim acc. α) substantiva = dati se uporabiti (uporabljati) za kaj: temeritatis me omnium … socium … dedi L. β) adjektiva = (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: dare se facilem Ter., se alicui hilarum Pl., se alicui placidum O. γ) dare se z adverbom (o osebah) = kako obnesti (obnašati) se, vesti se: mirum ni ego me turpiter hodie hic dabo Ter. če se … ne osramotim, usque quaque … se Domitii male dant Caelius in Ci. ep. Domicijem ne gre po sreči (= so nam v nesrečo); pren. (o stvareh) = kako (po)kazati se, vesti se, iti, kakšen postati (biti), kako opraviti se (dati): omnibus nobis ut res dant sese, ita … Ter. kakor se ravno vzame, eaque ferme se dedēre melius consultoribus quam … Afr. fr., ut se initia dederint, perscribat Ci. ep., prout res se daret L. kakor bi kazalo, multa adeo gelidā melius se nocte dedēre V. je bolje uspevalo, omnibus feliciter hic locus se dedit Sen. ph. je bil v uspeh, negotia ingentia nec se dant facile et … Sen. ph.
c) (konkr.) kaj ali koga kam da(ja)ti = de(va)ti, spraviti (spravljati), položiti (polagati), iztegniti (iztezati), vreči, metati; z dat.: ora capistris V. obuzdati, corpora tumulo O. ali caput et ceterum truncum sepulturae d. Suet. pokopati, urnae ossa Pers., harenae ossibus et capiti inhumato particulam d. H. vreči na … , bracchia cervici H. roke položiti okrog vratu = objeti, daret ut catenis fatale monstrum H. da bi vklenil; refl.: d. se populo Ci. pokazati se, tako tudi: det mihi se O. naj se mi le pokaže, naj mi le pride blizu (pred oči), da te urbi, da te curiae Vop. pokaži se; d. se campo V. drzniti si na … , se fluvio V. zagnati se (skočiti) v … , se praecipitem tecto d. H. strmoglaviti se s strehe, Romulus se mihi obvium dedit L. mi je stopil nasproti; med.: obvium dari L. na pot priti, spumantem dari optat aprum V. da mu pride … na pot; pren.: se civilibus fluctibus d. N. zagnati (spustiti) se v … ; nam. dat. praep. in acc.: d. se in viam Ci. (hitro) napotiti se, praeceps se dedit in fluvium V. strmoglavil se je v .., d. se in pontum (in aequor) V., corpora dantur in altos rogos O. trupla se polože ali (act.) trupla položijo na … , hominem praecipitem ad terram d. V. na tla vreči, ad funes bracchia d. O. iztegniti po … ; s samim obj. v acc.: capillos retro dat aura O. zaveje nazaj.

3. pripustiti (pripuščati), prizna(va)ti komu kaj, (pre)pustiti; brezos. z inf.: cur dextrae iungere dextram non datur? V. ni pripuščeno, se ne sme, neque refellere aut eludere dabatur T.; brez inf.: coëant in foedera dextrae, quā datur V. kolikor mogoče, in quantum … datur, clarus T. kolikor mogoče; s finalnim stavkom: Scauro datum est, ne bona publicarentur T. se je priznalo, da naj se … ne prodajo; pron. kot obj.: da hunc populo Ci. (pre)pusti ga ljudstvu = zaradi ljudstva mu odpusti, sed do hoc vobis et concedo Ci., aliquid famae d. H. komu je kaj do dobrega glasu, dabat et famae, ut electus videretur T., date hoc (id T.) precibus meis Cu.; occ. pritegniti (pritegovati) komu kaj, privoliti v kaj: id quoque damus et libenter quidem Ci., si das hoc H., quae dederam supra, relego Pers.; z ACI: dasne mortem esse malum? Ci., dasne manere animos post mortem? Ci.; z atrakcijo sklona: dederim quibus esse poëtis H. ki bi jim pritrdil, da so pesniki.

4. s predikatnim dat. komu kaj v kaj šteti, obrniti (obračati), za kaj vzeti, jemati: quod Metello laudi datum est Ci., te summam laudem Sex. Roscio vitio et culpae dedisse Ci., crimini dare Ci. sponašati.

5.
a) z besedami da(ja)ti, poda(ja)ti, napoved(ov)ati, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti, sporočiti (sporočati), poroč(ev)ati, pogosto, poseb. pesn. = reči, povedati, praviti: ipsa quod res dedit ac docuit nos Lucr., unum da mihi ex oratoribus illis, qui dicat Ci., cum auctoribus hoc dedi, quibus dignius credi est L.; z dvojnim acc.: qualem te fama dabat videmus Val. Fl.; s finalnim stavkom: immo etiam dabo, quo magis credas Ter.; z odvisnim vprašanjem: quam ob rem has partes didicerim, paucis dabo Ter., iste deus qui sit, da, Tityre nobis V., da, … quae prima iratum ventrem placaverit esca H., da, dea, quem sciter O.; z obj. v acc. in odvisnim vprašanjem: dabis igitur tribunatum (leto tribunstva) et, si poteris, Tubulus quo crimine (sc. accusatus fuerit) Ci. ep.; datur (= dicitur, fertur) z NCI: Cl., pius Aeneas eripuisse datur O., Asopos genuisse datur dignusque videri tunc pater Stat.; z raznimi, poseb. abstraktnimi obj.: consilium d. Ci. idr. svetovati, rationem d. (posl.) Pl., Ci. račun dati (narediti), (pren.) rationem d. alicuius rei Pl., Corn. odgovor da(ja)ti za kaj, responsum d. Ci., H. idr. odgovoriti, responsa populo d. H., O.; poseb. o izrekih preročišč: responsum d. Cu. = sortem d. O., Suet., data haec dictio erat L., data fata V. (po preročišču) obljubljena usoda; praecepta d. Ci. idr. predpis(ov)ati, d. fidem (zaupati), testimonium (prič[ev]ati), diem d. napovedati, določiti, jur. diem d. alicui Plin. iun. rok postaviti, dare litem secundum aliquem (jur.) Ci., L. ali samo dare secundum aliquem Sen. rh. idr. (pravdo) komu v prid razsoditi, nomen, (o več osebah) nomina d. (voj.) Ci., C., L. zglasiti se (k vojakom), pa tudi civilno, npr.: in quam (coniurationem) certatim nomina dederant senatores … T.
b) ustno širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermo per totam civitatem est datus L., an sceleris data fama per urbes finitimas? Stat., dato passim varias rumore per urbes Stat.

B. s proleptičnim obj.

1. od (iz) sebe da(ja)ti
a) kaj slišnega = kaj glasiti: d. plausum Ci., H., sonitum Lucr., O., sonum, clamorem, cantūs V., Tib., gemitum, gemitūs, mugitum, mugitūs, frangorem, sibila, Phrygios modos O., balatūs Hyg. (take zveze slovenimo večinoma z nedovršno ali dovršno obliko glagola, npr. plausum dare [= plaudere] ploskati, gemitum [-ūs] dare [= gemere] vzdihniti [vzdihovati], mugitum [-ūs] dare [= mugire] [za]mukati itd.), dicta d. V. (o)glasiti se, (spre)govoriti.
b) kaj vidnega: ore colores V. izžarevati, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H., ara dabat fumos O. je kvišku poganjal dim, herbae, quae non dant flammas O. ki ne dajo vidnega plamena, d. castum cruorem ali lacrimas O. prelivati solze = jokati; pren. documentum (-a) dare dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: Cu., Iust., dederas documenta, quam contemneres populi insanias Ci.; podobno: qua in re … ceteris specimen aliquod dedisti Ci. si dal drugim nekakšen zgled, exemplum d. T.

2. da(ja)ti, napraviti, narediti, storiti, delati, tvoriti, povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati)
a) s konkretnim obj.: viam Pl., viam alicui L., Cu., locum O. prostor narediti, umakniti se, vulnus, vulnera hosti O. zada(ja)ti, alicui alapam Vulg., cuneum V., sinum in medio L., gremium Mel.
b) z abstraktnim obj.: alicui curas Corn., plāga causas ad letum non dedit O., causam armorum iis d. C., suspicionem fugae alicui d. C., eo minus sibi dubitationis dari, quod … C. tem manj se more pomišljati, d. damnum, alicui dolorem Ci., spem Ci., L., O. ali risūs iocosque H. vzbuditi, alicui somnum H., tussim Cat., funera V., ingentem fugam stragemque L., spiritūs L. ošabnost vzbuditi, animos O. osrčiti, opogumiti, vires alicui O. okrepiti, finem animae Iuv. ali bello, proelio Eutr. (do)končati, causam bello Eutr. povod za vojno dati; occ.
a) da(ja)ti = (po)roditi: geminam partu prolem V., progeniem vitiosiorem H., liberos Cat., fetūs Tib.; pren.: tellus dedit ferarum ingentia corpora Lucr., ipsa … per se dabat omnia tellus O., terra fabas tantum duraque farra dabat O., cum segetes occat tibi mox frumenta daturas H., quercus singulos ramos a frutice dedit Suet. je pognal.
b) z abstraktnim obj. da(ja)ti, storiti, delati: d. motūs Lucr., L., O. zganiti se, gibati se, longos corpore tortūs V. zvijati se po dolžini, cursum in medios V. teči, hiteti, dreti, saltum O. skočiti, leves saltūs O. lahno skakati, amplexum, complexum O. objeti, impetum (impetūs) in aliquem L. napasti (napadati); s predikatnim adj. ali pt.: anni multi me dubiam danunt (gl. opombo) Pl., alterum geminata victoria ferocem in certamen tertium dabat L., cautumque dabant exempla sequentem Cl., aliquid effectum d. Pl., iam hoc tibi inventum dabo Ter., te mea dextera bello defensum dabit V. te bo branila v vojni, stratas legiones Latinorum dabo L. pobil bom, hanc mactatam victimam … legatorum Manibus dabo L. bom posekal za spravno daritev manom … , hostium legiones mactandas Telluri ac diis Manibus dabo L.

Opomba: Soobl. danō -ere, danunt: Naev. fr., Pl., Caecil. fr., Non., P. F. — Star. cj. pr. duim, duis, duit, duint: Kom. in stari tragiki, Ca. idr. — Star. imp. duitor: datin = datisne: Pl., dabine = dabisne: Pl. obl. po odpahu končnega samoglasnika Tab. XII ap. Plin. — Sinkop. obl. dedistin = dedistine: Pl. — Obl. dor (1. os. pr. pass.) po Macr. ni izpričana.

drèk (drêka) m vulg.

1. (blato, govno, iztrebki) merda, stronzo, sterco; escremento, feci

2. (ničvredno, nepomembno) merda, stronzo

3. (neprijeten, zapleten položaj) merda:
biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo

4. (za izražanje zanikanja ali zelo majhne mere) fico secco, merda:
me pa res drek briga non mi importa un fico secco
(za izražanje omalovaževanja) drek je vse skupaj è tutt'una merda
(za izražanje omalovaževanja v medmetni rabi) drek pa taka zabava che festa di merda!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse en drek fa lo stesso
biti za en drek non valere un fico secco
pritoževati se za vsak drek protestare per ogni nonnulla

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drúgi le second, le deuxième

drugi po starosti cadet moški spol, puîné moški spol
drugega januarja le deux janvier
Henrik drugi Henri deux
vsak drugi dan tous les deux jours

drúgi segundo

na drugem mestu en segundo lugar
vsak drugi dan (en) días alternos, un día sí y otro no
Filip II. Felipe Segundo
2. maj el dos de mayo
igrati drugo violino (fig) hacer un papel secundario

dubbio

A) agg. (m pl. -bi)

1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
dubbia fortuna zla sreča
è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če

2. spremenljiv, nestalen:
tempo dubbio nestalno vreme

3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
colore dubbio pren. politično neopredeljen
luce dubbia medla svetloba

4. neodločen, omahljiv:
carattere dubbio neodločen značaj

5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa

B) m

1. dvom:
dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
dubbio amletico iron. hamletovski dvom
dubbio metodico filoz. metodični dvom
senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
essere fuori dubbio biti gotovo

2. pomislek

3. vprašanje, problem