Franja

ascenseur [asɑ̃sœr] masculin dvigalo

cage masculin d'ascenseur jašek za dvigalo
ascenseur de marchandises dvigalo za blago, tovore
appeler l'ascenseur poklicati dvigalo
l'ascenseur est en panne, en dérangement dvigalo ne dela
monter au 10. par l'ascenseur iti v 10. nadstropje z dvigalom
renvoyer l'ascenseur vrniti, poslati nazaj dvigalo (da ga uporabi kdo drug), figuré vrniti uslugo

back³ [bæk] prislov
nazaj; zadaj; nekoč, prej; spet, znova

to be back vrniti se
back and forth sem in tja
to go back on s.o. pustiti koga na cedilu
back off izza
never to look back imeti v vsem srečo
to pay s.o. back (in his own coin) vrniti komu milo za drago
to keep back utajiti
to go back from (ali upon) one's word besedo snesti, preklicati
to hang back mečkati, omahovati
to hold (ali keep) back zadrževati
to talk (ali answer) back ugovarjati, oporekati

base

A) f

1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
la base di un bicchiere podstavek kozarca

2. pren. osnova, podlaga, temelj:
gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
in base a na osnovi
alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

3. voj. baza, oporišče:
basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
base navale, aerea pomorska, letalska baza
base spaziale vesoljska baza
rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

4. mat. osnova; osnovnica:
base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
base di un triangolo osnovnica trikotnika
base di una piramide osnovna ploskev piramide

5. ekon. osnova:
base imponibile davčna osnova

6. polit. baza:
consultare la base preveriti voljo baze

7. kem. baza:
base organica, inorganica organska, anorganska baza

B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
salario base osnovna plača
campo base izhodiščni tabor
problema base temeljni problem

báza (-e) f

1. (osnova, podlaga) base:
na bazi in base a, sulla base di

2. voj. base:
letalska, pomorska, vojaška baza base aerea, navale, militare
baza za raketne izstrelke, vesoljska baza base missilistica, spaziale
vrniti se v bazo rientrare alla base

3. anat. base (di un organo); um.
baza stebra base d'una colonna
artikulacijska baza base d'articolazione
polit. volivna baza base elettorale
vet. krmna baza foraggi

4. kem. base, alcali

5. polit. base:
preveriti voljo baze consultare la base

bercail [bɛrkaj] masculin ovčji hlev, staja; figuré naročje Cerkve; družina, dom, domovina

rentrer, revenir au bercail vrniti se pod domačo streho
ramener au bercail pripeljati zopet v naročje Cerkve

bestràgija ž
1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet

Besuch, der, (-s, -e) obisk; (der Besuchende) obiskovalec; auf Besuch na obisku, na obiskih; er hat Besuch ima obisk; jemandem einen Besuch machen/abstatten iti na obisk k, biti na obisku pri; jemandes Besuch erwidern vrniti obisk (komu)

binario

A) agg.

1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
verso binario lit. dvozložni stih
stella binaria dvojna zvezda

2. kem., mat. binaren, dvojiški

B) m železn. tir, proga:
binario morto slepi tir
essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje

blag|o² [ó] srednji spol (-a …)

1. (material) das Gut (za barvanje Färbegut, carinsko Zollgut, investicijsko Investitionsgut, oproščeno carine Freigut, ukradeno Diebesgut); Güter množina (prevoz blaga die Güterbeförderung, odprava blaga die Güterabfertigung)

2. trgovsko: (roba) die Ware (deficitarno Mangelware, izvozno Ausfuhrware, z napako Fehlware, z zajamčeno kakovostjo Qualitätsware, industrijsko Fabrikware, mešano Gemischtwaren, tihotapsko Schmuggelware, tržno Handelsware)
vrednost blaga der Warenwert
vzorec blaga die Warenprobe
trgovina z mešanim blagom die Gemischtwarenhandlung

3. artikli: der Artikel, Artikel množina (blago z znamko Markenartikel, galanterijsko Galanteriertikel, tržno Handelsartikel)

4.
v blagu Sach-
(darilo die Sachspende, zadetek die Sachprämie, der Sachpreis)
|
pravica, vrniti kupljeno blago das Rückgaberecht
pravica zamenjati kupljeno blago das Umtauschrecht
|
trgovec z belim blagom der Mädchenhändler
trgovina z belim blagom der Mädchenhandel

blason [blazɔ̃] masculin grb; heraldika, grboslovje

redorer son blason vrniti veljavo svojemu imenu, svoji družini
ternir son blason onečastiti svoje ime, svojo družino

boks samostalnik
1. (borilni šport) ▸ ökölvívás, bokszSopomenke: boksanje
Povezane iztočnice: francoski boks, tajski boks

2. (način borbe) ▸ bokszBorci z močmi niso varčevali, prikazali so vrhunski boks, pod udarci pa je kar pokalo. ▸ kontrastivno zanimivo A küzdőfelek nem spóroltak az erejükkel, csúcsminőségű bokszot láthattunk, csak úgy záporoztak az ütések.
Sopomenke: boksanje

3. v avtomobilizmu (na dirkah) ▸ boksz
4. (ločen prostor) ▸ boksz, rekesz, beálló

bomba

A) f

1. bomba:
bomba a mano ročna bomba
bomba asfissiante, incendiaria, lacrimogena, dirompente plinska, zažigalna, solzilna, rušilna bomba
bomba Molotov molotovka
bomba carta pasja bombica, petarda
bomba a orologeria tempirana bomba
bomba A, bomba atomica atomska bomba
bomba H, bomba all'idrogeno, bomba termonucleare, bomba nucleare hidrogenska bomba
bomba N, bomba al neutrone nevtronska bomba
a prova di bomba neprebojen; pren. zelo trden, neuničljiv:
un' amicizia a prova di bomba zelo trdno prijateljstvo

2. geol.
bomba vulcanica vulkanska bomba

3. pren. toskansko čenča, govorica; bomba, senzacija, škandal

4. pren. pog. doping

5. kulin. bomba

6. med.
bomba al cobalto kobaltova bomba

7. igre zapik:
tornare a bomba pren. vrniti se k predmetu, k stvari

8. polcilinder

B) agg. invar. senzacionalen:
notizia bomba senzacionalna vest

bredouille [brəduj] adjectif ki ni ničesar ujel, dobil (npr. lovec, ribič)

revenir, rentrer bredouille vrniti se praznih rok

brisées [brize] féminin pluriel nalomljene vejice (za označenje sledi ali sečnje)

aller, courir, marcher sur les brisées de quelqu'un hoditi komu v škodo, v zelnik; tekmovati z njim
suivre les brisées de quelqu'un (figuré) vneto posnemati koga
revenir sur ses brisées vrniti se k stari nameri

cadran [kadrɑ̃] masculin številčnica, kazalo (na uri); marine kvadrant; radio skala, lestvica

cadran (d'appel) številčnica pri telefonu
cadran de boussole vetrovnica na kompasu
cadran lumineux svetlikajoče se kazalo
cadran solaire sončna ura
faire le tour du cadran (figuré, familier) spati 12 ur; vrniti se k izhodiščni točki

charbon [šarbɔ̃] masculin oglje; premog; snet (pri žitu); médecine vranični prisad; kužna bula; črm, karbunkel

charbon aggloméré, en briquettes briket
charbon animal, de bois živalsko, lesno oglje
charbon à dessiner oglje za risanje
charbon(s) (pour foyers) domestique(s) premog za gospodinjstva
charbon gratuit deputatni premog
charbon menu, pulvérisé premogov drobiž, prah
charbon de terre premog
bassin masculin à charbon premogovni revir, bazen
chauffage masculin au charbon kurjenje, gretje s premogom
mine féminin de charbon premogovnik
papier masculin au charbon karbonski papir
pastilles féminin pluriel de charbon tablete živalskega oglja
viande féminin grillée sur des charbons na žaru pečeno meso
accumuler des charbons ardents sur la tête de quelqu'un (figuré) komu slabo z dobrim vrniti, da ga osramotimo
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
marcher sur des charbons ardents biti v delikatnem, nevarnem položaju
faire du charbon (marine) založiti se s premogom

Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.

clear³ [kliə]

1. prehodni glagol
jasniti, vedriti; čistiti (of)
razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti
navtika odpluti

2. neprehodni glagol
(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se
mornarica rešiti se; odpluti, odjadrati

to clear an account poravnati račun
to clear the air pojasniti nesporazum
to clear the decks pripraviti ladjo za boj; sleng pojesti vso jed na mizi
to clear the gate preskočiti vrata
to clear the examination paper rešiti vse naloge
navtika to clear the land odpluti
to clear o.s. opravičiti se
to clear the room zapustiti sobo
navtika to clear the rope zravnati, razviti vrv
to clear the table pospraviti z mize
to clear one's throat odkašljati se
to clear s.o.'s skirts vrniti komu dober glas
clear the way! umakni(te) se!
to clear the way pripraviti pot (za nadaljnje delovanje)
to clear out of the way odstraniti
to clear a ship izkrcati tovor iz ladje

contraccambio m (pl. -bi) povračilo, zamena:
rendere il contraccambio ekst. vrniti milo za drago

dēbeō -ēre -uī -itum (nam. dehibeō iz dē in habeō) „od koga kaj imeti“, od tod

1. dolgove imeti, dolžan biti, dolgovati: debebat? immo in suis nummis versabatur Ci., se debere fatentur C., ii, qui debent Ci. = debentes L. dolžniki; pogosto subst. pt. pf. dēbitum -ī, n dolg(ovi): debitum solvere Ci. ep.; z dat. personal: quibus debui Ter. moji upniki, ut illi quam plurimi deberent S.; z acc. rei: pecuniam Ci., S., debita pecunia Ci. dolžni denar, d. decumas Ci., frumentum Ci., C., Q.; preg.: animam debere Ter. (po gr. καὶ αὐτὴν τὴν ψυχὴν ὀφείλειν) = ves zadolžen biti; z obema sklonoma: ei mille drachmas debeo Ci. ep.; pren.: oratio iuventuti nostrae deberi non potest Ci. se ne more (pri)kratiti, navis, quae tibi creditum debes Vergilium H. ki si dolžna vrniti.

2. pren.
a) (po obvezanosti) dolgovati, dolžan biti, zavezan biti: iuvenem nil iam caelestibus debentem V., patriae poenas debeo V. zaslužil sem, da me domovina kaznuje, haec dextra debet Turnum gnato patrique V. dolguje Turna sinu in očetu = mora Turna ubiti za sina in za očeta; debetur alicui gre komu, pristoji komu: quanta diis gratia debeatur Ci., misericordia, quae tibi nulla debetur Ci., poena, quae tanto facinori debetur Ci.; od tod pt. pf. dēbitus 3 dolžen, pristojen: praemia reddant debita V., debitae laudes, lacrimae L., debita Nymphis corona H.; subst. dēbitum -ī, n dolžnost, obvezanost: omni debito liberatur Cu.; occ. debere z inf. (pomeni moralno dolžnost): dolžnost imeti, morati, non debere ne smeti: ne frumentum conferant, quod praestare debeant C., homines, qui te et maxime debuerunt et plurimum iuvare potuerunt Ci., qui pace volunt frui, bello exercitati esse debent N., se meritos esse, ut agri vastari non debuerint C. da se ne bi bila smela pustošiti, iam nunc debentia dici H. kar se mora že zdaj povedati, statim vicisse debeo Ci. treba bi bilo, da sem zmagal.
b) (po naravi ali usodi) dolžan biti (kaj storiti ali trpeti): tu nisi ventis debes ludibrium, cave H. če ti ni usojeno, da boš igrača vetrovom, urbem cerno debere nepotes O. da je vnukom določeno sezidati mesto, naturae debitum reddere Ci., N. naravi dolg vrniti (evfem.) = umreti, prim.: debemur morti nos nostraque H.; occ. (pesn.) deberi določen biti, namenjen biti: cui regnum Italiae Romanaque tellus debentur V., Aenean scis caelo deberi V.; dēbitus 3 določen, namenjen, pripadel: tellus fatis debita V. po usodi določena, od usode obljubljena, debitus fatis V. ali morti L. smrti namenjen, debita coniunx O. od usode določena.
c) α) hvalo dolžen biti komu za kaj, morati se komu zahvaliti za kaj: quamvis Priami deberem plurima natis V., alicui plurimum pro beneficiis debere C., cui debere salutem confiteor O., vitam tibi debere fatetur O. β) dolžan biti, hvaležen biti: d. bonis omnibus Ci., tibi O.