Franja

par¹ [pa:] samostalnik
enakost, enakopravnost
ekonomija imenska vrednost

at par imenske vrednosti, al pari
above par nad imensko vrednostjo; pri dobrem zdravju
below par pod imensko vrednostjo; slabega zdravja
on a par povprečno
on a par with enakovreden, enak
up to par normalen, pravilen, navaden, zdrav
par of exchange pariteta valut
issue par emisijski kurz
par line (of stock) srednja vrednost akcije
par value nominalna vrednost
nominal (ali face) par nominalna vrednost akcije

peak¹ [pi:k] samostalnik
vrh (hriba itd.), konica
figurativno vrhunec
matematika, fizika najvišja točka, največja vrednost (peak of oscillation največja oscilacija)
največja obremenitev (npr. električnega omrežja)
ekonomija najvišja cena; ščitek (pri čepici)
navtika zgornji rogel jedra, zoženi del ladje na konceh

peak season vrhunec sezone
peak (traffic) hours prometne konice
at the peak of happiness na vrhuncu sreče
tehnično to reach the peak doseči vrh

pennant [pénənt] samostalnik
navtika zastavica
ameriško, šport trioglata zastavica za zmagovalca
glasba kljukica na noti, ki pokaže vrednost

pennyworth [péniwəɵ, pénəɵ] samostalnik
vrednost enega penija, malenkost; nakup, kupčija

a good (bad) pennyworth dober (slab) nakup
not a pennyworth niti najmanj
he has got his pennyworth dobil je, kar mu gre

permeance [pə́:miəns] samostalnik
predirljivost
fizika magnetična vrednost prevodnosti

pH-Wert, der, pH vrednost

plafond [plafɔ̃] masculin (sobni) strop; slikarija na stropu; figuré maksimum, najvišja točka, limit, mejna vrednost, skrajna meja, največja hitrost; najnižja plast oblakov; aéronautique najvišja višina poleta; familier lobanja, možgani

plafond d'air (théâtre) odrsko nebo
prix masculin plafond najvišja cena
avoir une araignée, un hanneton dans le plafond (familier) biti nor
être de bas plafond (familier) ne biti inteligenten
crever le plafond prekoračiti normalno mejo

plusvalēnza f ekon. povečana vrednost

plusvalía ženski spol, plusvalor moški spol večja vrednost; previsoka cena

plus-value [plüvalü] féminin povečana vrednost, prirastek na vrednosti

price¹ [práis] samostalnik
cena, stroški, izdatki; (borza) tečajna vrednost, borzni kurz; plačilo, nagrada
figurativno cena, žrtev

fixed price stalna cena
price fixed zadnja, najvišja cena
ekonomija long price bruto cena (vključno s carino)
cost price lastni stroški
ekonomija adjustable (ali graduated) price gibljiva cena
ekonomija asked price zahtevana cena
ekonomija bid (ali offered) price ponujena cena
ekonomija share (ameriško stock) price borzni kurz
ekonomija price of issue; ali issue price emisijski kurz
ekonomija price per unit cena za kos
ekonomija to get (ali secure) a good price doseči dobro ceno
figurativno every man has his price vsakega človeka je moč kupiti
beyond (ali above, without) price neprecenljiv, nedosegljiv
to set a price on s.o.'s head razpisati nagrado na koga
at a heavy price za visoko ceno, za veliko žrtev
at any price za vsako ceno
not at any price za nobeno ceno
to bear too high (ali stiff) a price preveč veljati
sleng what price? kako kaže z...?, kakšne šanse ima...?

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

Prüfwert, der, Technik poskusna vrednost

Punktwert, der, vrednost točke

quartile [kwɔ́:til] samostalnik
astronomija kvadratura; (statistika) četrtinska vrednost

quotable [kwóutəbl] pridevnik
navedljiv, ki se lahko navede, citira
ekonomija ki notira, ki ima vrednost

rate² [réit] prehodni glagol
oceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati (among med, kot)
britanska angleščina oceniti davek, obdavčiti
navtika uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo
sleng zaslužiti (kaj) po svojem položaju
neprehodni glagol
biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med)
biti ocenjen

I rate him among my friends štejem ga za svojega prijatelja
he is rated a rich man on velja za bogataša
I rate rice lower than wheat riž cenim manj (smatram za slabšo hrano) kot žito
houses are highly rated hiše so zelo obdavčene
this ship rates A 1 ta ladja ima najvišjo oceno (za zavarovanje)
to rate up a property oceniti lastnino višje, kot je vredna

realizable [rí:əlaizəbl] pridevnik
uresničljiv, izvedljiv; pojmljiv; ki se more izkoristiti ali koristno uporabiti
ekonomija vnovčljiv, ki se more vnovčiti, ki more doseči ceno ali vrednost

Realwert, der, dejanska vrednost, realna vrednost

reciprocal [risíprəkəl]

1. pridevnik (reciprocalally prislov)
recipročen, vzajemen, medsebojen, izmeničen, obojestranski
matematika recipročen, v obratnem (so)razmerju
slovnica povraten, refleksiven, recipročen

reciprocal insurance recipročno zavarovanje
reciprocal affection vzajemna, medsebojna, obojestranska naklonjenost
to be reciprocal biti recipročen, počivati (temeljiti) na recipročnosti

2. samostalnik
par (k čemu), ekvivalent, duplikat; kar nekaj dopolnjuje (tudi figurativno)
matematika recipročna vrednost