Franja

dirigir [g/j] usmeriti, voditi, obrniti, dajati navodila, nadzirati; nasloviti

dirigir cartas nasloviti pisma (a na)
dirigir un pedido nasloviti prošnjo (a na)
dirigir una pregunta (a) staviti vprašanje (na)
dirigir el tiro streljati, meriti na
dirigirse kreniti; obrniti se (a na)

discuter [disküte] verbe transitif razpravljati (quelque chose o čem), pretresati, obravnavati, diskutirati; spodbijati, oporekati; verbe intransitif pogajati se; govoriti (de quelque chose o čem); (familier)

discuter le coup, le bout de gras živahno diskutirati, klepetati
discuter un débiteur dans ses biens iztožiti in zarubiti dolžnika
discuter avec l'ennemi pogajati se s sovražnikom
discuter les ordres de quelqu'un oporekati ukazom kake osebe
discuter un point litigieux, une question obravnavati sporno točko, neko vprašanje
discuter (de) politique diskutirati o politiki
discuter le prix pogajati se za ceno
cela peut se discuter o tem bi se dalo diskutirati, o tem so argumenti za in proti

disertacija samostalnik
1. (znanstveno delo) ▸ disszertáció, értekezésČe se ugotovi, da disertacija ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dosežkov, se lahko odvzame. ▸ Ha kiderül, hogy a disszertáció nem saját eredményeket tartalmaz, akkor visszavonható.
Profesorju sem dala osnutek svoje disertacije in prva poglavja. ▸ Átadtam a professzoromnak az értekezésem vázlatát és az első fejezeteket.
Sopomenke: doktorat
Povezane iztočnice: doktorska disertacija

2. lahko izraža negativen odnos (daljše delo ali govor) ▸ értekezés, disszertáció
Poznal sem tudi ljudi, ki so pisali prave male disertacije v zvezi z možnostmi razvoja turizma v Celju. ▸ Ismertem olyan embereket is, akik igazi kis disszertációkat írtak a turizmusfejlesztés lehetőségeiről Celjében.
Odgovor na to vprašanje bi bil zaradi obširnosti lahko prava mala disertacija. ▸ A kérdésre adott válasz a terjedelme miatt akár egy kis disszertáció is lehetne.
Pri mizi pa bo razvil celo disertacijo o dietah, kalorijah, seveda če mu boste dovolili govoriti. ▸ Az asztalnál majd értekezést tart a diétákról, a kalóriákról, persze csak ha ön hagyja, hogy szóhoz jusson.

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

domaine [dɔmɛn] masculin (državno) posestvo, zemljišče; figuré področje, območje, torišče, stroka, domena; pristojnost, kompetenca

dans tous les domaines na vseh področjih; v vsakem pogledu
Domaine (de l'Etat) državna posest
domaine aérien zračni prostor
domaine immobilier nepremičnina
domaine public splošna last(nina) (ceste, vodotoki itd)
l'art moderne est son domaine moderna umetnost je njegovo področje (stroka)
cette question n'est pas de mon domaine to vprašanje (ta problem) ne spada v moje področje, v mojo pristojnost (kompetenco)
tomber dans le domaine public postati splošna lastnina (o literarnih delih)

domus -ūs, beseda se sklanja po u-jevski in o-jevski deklinaciji; dat. domuī, redkeje domō, voc. domus, abl. domō, redko domū, nom. pl. domūs, gen. pl. domuum in domōrum (redko domûm Arn.), acc. pl. domōs, redkeje domūs, dat. in abl. pl. domibus, f (indoev. kor. dem, demā graditi; prim. gr. δέμω gradim, δόμος, sl. dom)

1. hiša: domum aedificare Ci., mea domus tibi patet, mihi clausa est Ci., theatrum coniunctum domui C., paries domui communis utrique O., aliquem tecto et domo (dat.) invitare Ci., ponendae domo quaerenda est area H., in domum alicuius Ci. v koga hišo (kot stavbo), quotiens te pater eius domu sua eiecit Ci., in domo alicuius N. idr. v koga hiši, ex domo L. iz svoje hiše.

2. pren. (pre)bivališče, stanovanje, dom: Eurique Zephyrique tonat d. V., d. Olympi ali Volcani ali deûm d. alta V. palača, superae deorum domūs O., labor ille domūs et inextricabilis error V. umetniško zgrajen labirint, ostia … domūs patuere … centum V. (svete) dupline, domos avium … eruit V. gnezda, d. Albuneae H., aperite (sc. amnes, voc.) domos O., morte carent animae semperque priore relicta sede novis domibus vivunt O., marmorea d. Tib. nagrobni spomenik, ferrata Danaes d. Pr. = ječa, cornea d. Ph. želvovina, miratus … pastorum pecorumque domos Stat.

3. met. družina, rodbina, rod: Q., Suet., Iust., tota domus nostra te salutat Ci. ep., d. Aeneae, Assaraci, Sergia V., origo domūs V., Pelopis d., saecula … inquinavere et genus et domos H., multae et clarae lugubres domus L., ut quisque opibus, domo, paratu speciosus T.; occ.
a) gospodarstvo, gospodinjstvo: domus ea, quae ratione regitur Ci., domūs officia exsequi T. gospodinjiti.
b) (filozofska) šola, ločina: remigrare in domum veterem a nova Ci., Socraticam domum mutare loricis Hiberis H., nescio quis non ex philosophorum domo clamat Sen. ph.

4. domači kraj, domovina, očetnjava, rojstno (rodno) mesto: hic domus, haec patria est V., qui genus, unde domo? V. od kod domâ, qui Caerete domo sunt V. ki so … domâ, proficisci domo, ab domo abesse, ab domo venire, accire ab domo novos milites L., unde domo quisque sit, quaere Sen. ph., Vitellius domo Nuceriā Suet.; occ. mir: domī (gl. pod 5. c) bellique S. v miru in vojni, doma in v vojni, tako tudi domi militiaeque Ci. idr., et domi et militiae, aut militiae aut domi Ci., domi vel belli Ci., militiae et domi Ter., S., domique militiaeque, belli domique, bello domique, domi belloque, infelicior domi quam militiae L., nec domi nec militiae Enn.; prim.: noster populus in pace et domi imperat Ci.

5. Adverbialne obl.
a) acc. (na vprašanje kam?) domum, pl. domōs domov, na dom, v domovino: domum reverti, domum alicuius venire, domum se contulit Ci.; z atributom: multa palam domum suam auferebat Ci., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., domum suam reverti C., aurum atque argentum … domum regiam comportant S., suas domos discedere N., alius alium domos suas invitat S., cum omnes fere domos omnium concursent Ci.
b) abl. (na vprašanje od kod?) domō od doma, z doma (zdoma): domo exire, domo allata (neutr. pl.), domo est egressus, me domo mea per vim explulistis Ci.
c) loc. (na vprašanje kje?) domī, redkeje domuī α) doma, na domu, v hiši: domi se tenere Ci., N., domi meae, tuae, suae, huius, istius, alienae domui Ci., domi Caesaris Ci. ep., apud me domi Ci., domi apud Sestium L., est mihi domi pater V., mihi plaudo ipse domi H. β) doma = v domovini: non solum domi (v svojem rojstnem mestu), sed totā Siciliā nobilis Ci., parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi Ci., domi industria, foris iustum imperium S. γ) redko domi = domum: domi cupio Pl. domov hočem. — V pogovornem jeziku: domi habeo, domi mihi est Ter., Ci. tega imam v izobilju, domi nascitur alicui aliquid „komu kaj doma raste“ = kdo ve (zna) kaj sam od sebe, sed desine, quaeso, communibus locis; domi nobis ista nascuntur Ci., hi enim (versūs) Basso domi nascuntur T., domi parta dignatio T. ki si jo je človek sam pridobil, bonae domi artes T. njegove dobre lastnosti doma = njegove svojstvene dobre lastnosti; domum abducere aliquem Ci. koga na svojo stran potegniti, odtujiti ga od drugega; domo doctus Pl. sam dovolj pameten, experior domo Pl. sam po sebi, reddere domo ali domo pecuniam solvere Pl. iz svoje mošnje, domo affere Q. (na govor) dobro pripravljen od doma priti (prihajati),

Opomba: Star. obl.: gen. sg. (ne loc.) domī ali domuis: Kom., Varr. ap. Non., Nigidius ap. Gell., ali domos (tudi domuos): Augustus ap. Suet., Plin. (pri njem tudi domuus).

douteux, euse [-tö, z] adjectif dvomljiv; negotov, nezanesljiv, vprašljiv; dvoumen; dvomljive vrednosti, sumljiv; (svetloba) slaboten, moten, medel

il n'est pas douteux que ... ni dvoma, da ...
individu masculin douteux sumljiva oseba, tip
jour masculin douteux mračen dan
question féminin douteuse dvoumno vprašanje
réputation féminin douteuse slab, sumljiv sloves
verre masculin douteux umazan kozarec
viande féminin douteuse meso dvomljive, rajši slabe kakovosti

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen

dvoumno prislov
1. (nejasno) ▸ kétértelműen, félreérthetőenPevka je dvoumno odgovorila na vprašanje novinarke, ali je res, da je z njim v zvezi. ▸ Az énekes félreérthetően válaszolt az újságíró kérdésére, hogy van-e kapcsolat közöttük.

2. (z mešanimi občutki) ▸ vegyes érzelmekkel
Film so kritiki sprejeli zelo dvoumno. ▸ A filmet a kritikusok vegyes érzelmekkel fogadták.

écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!

effleurer [eflœre] verbe transitif rahlo se dotakniti (quelque chose česa), oplaziti; oprasniti, lahno poškodovati; čistiti, gladiti (kože) z votličem; površno omeniti ali se dotakniti (téme); napraviti površen, bežen vtis (quelqu'un na koga)

cette pensée ne m'avait jamais effleuré na to misel nisem nikoli prišel
effleurer une question politique površno obravnavati politično vprašanje
un éclat d'obus lui a effleuré la jambe drobec granate mu je oprasnil nogo

eksistenc|a [é] ženski spol (-e …) die Existenz (tudi matematika in figurativno); (obstoj) das Vorhandensein, das Bestehen; (obstanek) das Dasein
realna eksistenca die Realexistenz
filozofija eksistence die Existenzphilosophie
osvetlitev eksistence die Existenzerhellung
vprašanje eksistence die Existenzfrage
sposoben eksistence existenzfähig
ogrožajoč eksistenco existenzbedrohend
pravica do eksistence die Existenzberechtigung
boj za eksistenco der Existenzkampf

eksistenčn|i [é] (-a, -o) Existenz- (minimum das Existenzminimum, pogoj die Existenzbedingung, strah die Existenzangst, oblika die Existenzform, podlaga die Existenzgrundlage); Lebens-, Daseins- (boj der Lebenskampf, osnova die Lebensgrundlage, Daseinsgrundlage, skrbi Existenzsorgen množina, vprašanje eksistenčne die Daseinsfrage)
eksistenčni dokaz matematika der Existenzbeweis

ekspliciten pridevnik
1. (jasno izražen) ▸ explicit, egyértelmű, kifejezettPonujeni odgovori so zelo eksplicitni, v njih ni sprenevedanja, ni olepševanja. ▸ A felajánlott válaszok nagyon egyértelműek, nincs bennük színlelés, sem szépítés.Razpisni pogoji so bili zelo eksplicitni. ▸ A pályázati feltételek nagyon egyértelműek voltak.
Tokrat so prejeli eksplicitne grožnje s smrtjo na družbenih omrežjih. ▸ Ezúttal explicit halálos fenyegetéseket kaptak a közösségi médiában.

2. (preveč podroben) ▸ explicitVideo vsebuje eksplicitne prizore nasilja in nekaj golote. ▸ A videó explicit erőszakos jeleneteket és némi meztelenséget tartalmaz.Oglas naj ne vsebuje eksplicitnih erotičnih vsebin. ▸ A reklám ne tartalmazzon explicit szexuális tartalmat!Opozarjamo, da je vsebina posnetka zelo eksplicitna. ▸ Felhívjuk a figyelmét, hogy a videó tartalma nagyon explicit.

embarrasser [ɑ̃barase] verbe transitif ovirati, delati napoto; otežkočati, delati zapreke; figuré spraviti v zadrego, zmesti; zabasati, zapreti (pot); zamašiti (cev)

ces colis embarrassent le couloir ti paketi delajo napoto na hodniku
cette question a embarrassé le candidat to vprašanje je spravilo kandidata v zadrego
s'embarrasser zmesti se; zaplesti se; nakopati si na vrat; biti zaskrbljen (de za); preobložiti se (de z); zatakniti se (govornik)
s'embarrasser de paquets preobložiti se s paketi
ne pas s'embarrasser de quelque chose ne se brigati za kaj, ne se vznemirjati zaradi česa
s'embarrasser de l'avenir skrbi si delati glede bodočnosti

embrouillé, e [ɑ̃bruje] adjectif zapleten, zamotan, nejasen

question féminin embrouillée zamotano vprašanje

embrouiller [ɑ̃bruje] verbe transitif spraviti v nered, zmešati, figuré zmesti, zmešati (koga); (s)komplicirati

s'embrouiller zmesti se, izgubiti nit, familier zatakniti se; postati zamotan ali kompliciran; marine pooblačiti se; populaire opijaniti se
embrouiller une question skomplicirati, zamotati vprašanje
s'embrouiller dans les dates zamešati datume

entier, ère [ɑ̃tje, ɛr] adjectif cel, ves, popoln; nedotaknjen, nepoškodovan; figuré trmast, svojeglav; (= nombre masculin entier) masculin celo število

en entier v celoti, popolnoma
dans, en son entier nezmanjšan, neskrajšan
dans le monde entier na celem svetu, povsod
cheval masculin entier žrebec
avoir des opinions entières imeti trdno mnenje
écrire son nom en entier izpisati (v celem) svoje ime
payer place entière (železnica) plačati celo vozovnico
la question reste entière vprašanje ostane odprto

esaminare v. tr. (pres. esamino)

1. pretresti, preučiti, pregledati:
esaminare una questione pretresti vprašanje

2. izprašati; zaslišati:
esaminare i candidati izprašati kandidate
esaminare i testimoni zaslišati priče

ex abrupto [ɛksabrüpto] latin naglo, nenadoma, naravnost, brez ovinkov

question féminin posée ex abrupto nenadoma postavljeno vprašanje