Franja

fōrte

A) agg.

1. močen, krepek, silen:
è forte come un toro močen je kot bik
dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
forte volontà močna volja
essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
uno Stato forte močna država
un forte scapaccione močna klofuta

2. učinkovit:
rimedio forte učinkovito zdravilo

3. velik, hud:
una forte somma velika vsota
è un forte bevitore hud pivec je

4. težak, mučen, neprijeten:
parole forti težke besede
è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

B) avv.

1. močno, hudo:
picchiare forte močno udrihati
è arrabbiato forte hudo je jezen

2. hitro:
camminare forte hitro hoditi

3. glasno:
parlare forte glasno govoriti

4. veliko:
mangiare forte veliko jesti
giocare forte igrati za velike vsote

C) m

1. trdnjava, utrdba

2. moč, vrlina:
la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

3. jedro:
il forte dell'esercito jedro vojske
nel forte della mischia v najhujšem metežu

genio moški spol genij, duh; duh zaščitnik; značaj, temperament, živahnost, ognjevitost

genio tutelar duh zaščitnik
genio vivo (alegre) živahen temperament
corto de genio duševno omejen
mal genio slaba volja; togota
tener mal genio togoten, razdražljiv biti
tener genio (para) imeti dar (za)
genio y figura, hasta la sepultura značaja ne spremeniš

gíniti (-em) imperf.

1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo

2. (umirati) morire

3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

granito² m miner. granit:
duro come il granito pren. trd kot granit
volontà di granito neomajna volja

gȕša ž
1. ljudsko grlo, golt: oprati -u vinom; meso mu je zastalo u -i
2. dial. golša: guša u ptica, gl. tudi volja, voljka
3. med. golša, struma: guša je teška bolest, nastaje zbog pomanjkanja joda u organizmu
4. ekspr. vrat, grlo: biti zadužen do -e; uhvatiti koga za -u; podmazati -u šalj. kaj popiti

heaven [hevn] samostalnik
nebesa
množina nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje
figurativno raj, blaženstvo

Heaven bog
by heaven; ali good heavens! sveta nebesa!
the Heaven of heavens deveta nebesa
heaven and earth v nebesih in na zemlji
to move heaven and earth vse napraviti, vsak kamen obrniti
in the seventh heaven v devetih nebesih, blažen
for heaven's sake za božjo voljo
figurativno, pogovorno to heaven, to high nezaslišano, smrdi do neba
heaven forbid bog ne zadeni
it is Heaven's will božja volja je
thank heaven hvala bogu
would to heaven da bog da
what in heaven? kaj za boga?
it was heaven bilo je božansko

humor moški spol telesni sok; narava, čud; (veselo) razpoloženje, humor

buen humor dobra (vesela) volja
mal humor slaba volja
estar de mal humor slabe volje biti
hacer a. de mal humor nerad kaj narediti
humor de patíbulo obešenjaški humor
humor de perros čemerna volja
llevarle (seguirle) a uno el humor vdati se volji kake osebe
humores pl slabo počutje

humo(u)r¹ [hjú:mə] samostalnik
humor, razpoloženje, temperament, šegavost
množina norčije, šale
zgodovina telesni sok

in the humo(u)r for s.th. razpoložen za kaj, pri volji za kaj
good (ill) humo(u)r dobra (slaba) volja
out of humo(u)r slabe volje, ozlovoljen
sense of humo(u)r smisel za humor
when the humo(u)r takes him kadar je pri volji
zgodovina cardinal humo(u)rs glavni telesni sokovi (kri, sluz, žolč itd.)
aqueous (ali vitreous) humo(u)r steklovina v zrklu

iron¹ [áiən] pridevnik
železen, železov, barve železa
figurativno krepak, trden
figurativno trd, krut, okruten
figurativno nezlomljiv, neupogljiv

an iron constitution trdno zdravje
the Iron Chancellor Bismarck, železni kancler
the Iron Duke Wellington, železni vojvoda
iron discipline železna disciplina
iron rations železna rezerva hrane
an iron will železna volja

iron² [áiən] samostalnik
železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
množina okovi
poetično meč, orožje
množina, medicina železna opora za nogo

cast iron lito železo
pig iron surovo železo
sheet iron pločevina
scrap iron staro železo
wrought iron kovno železo
sleng shooting iron revolver
navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
a will of iron železna volja
a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
a heart of iron trdo srce
the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
to put in irons vkovati v železje
to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
he is made of iron je trdnega zdravja
to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče

iūdicium -iī, n (iūdex, iūdicāre)

I.

1. pravna razlaga, pravni izrek, pravno izrecilo, sodni odlok, sodna odločba, sodna odločitev, sodba, razsodba, razsodilo, sklep: ut ibi de eo fieret iudicium N., hoc iudicio damnantur N., tua sequar iudicia Ci., de quo homine vos tam praeclara iudicia fecistis Ci., iudicia penes vos erunt de capite nostro L., i. populi L., senatus C., in iudicium venire T. priti k razsodbi, priti na sodišče, iudicium facere de aliquā re Ci. napisati sodni sklep, priores decemviri quaedam, quae sui iudicii videri possent, ad populum reiecerant L. kar menda spada v njihovo sodno področje, de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., iudicia domi conflabant, pronuntiabant in foro L.

2. metaf. sodba, mnenje, nazor: ut vestrum iudicium a suo iudicio non discrepet Ci., senatūs iudicia de illo quae vetustas obruet? Ci., ut bonarum iudicia nihili putaret Ci., omnium iudicio N., Ci. po splošni sodbi, i. vulgi Ci., H., deorum Ci., animi iudicium mutare S., negat id esse sui iudicii N., C., Ci. trdi (pravi), da sodba o tem ni v njegovi pristojnosti, i. erroris Ph. napačna sodba, vester in me et amor et iudicium Ci. mnenje o meni, intellegentium iudicio Ci. po mnenju veščakov (strokovnjakov, izvedencev, poznavalcev), iudicio acri perpendere Lucr., optimum iudicium facere de aliquo C., vestrūm iudicium fecit Ter. vam je prepustil sodbo, i. difficile est, cuius laus prima sit Iust., neque eius rei iudicium differre sustineo Q., pulchritudinis habere verissimum iudicium Ci. o lepoti imeti najprimernejšo sodbo, neque iudicium tuum fallemus Auct. b. Afr., iudiciis fruar isdem H., i. patroni Ci. dobro mnenje, lepo spričevalo, iudicia principis Plin. iun., iudicium supremum poslednja volja: Plin. iun., Q., Suet., Val. Max., Iust.

3. meton.
a) razsodnost, razsojanje, okus: iudicium subtile videndis artibus H., (Cicero) eiusdem aetatis oratores praecurrit iudicio T., magni iudicii esse Ci., peracre iudicium habere Ci., alicui iudicium numquam defuit Ci., cum iudicio legere Q., si quid mei iudicii est Ci.
b) sprevid(ev)nost, preudarnost, razsodnost: honestas causas in iudicium adhibeas, perniciosus exitus sequitur T.,
c) premislek, preudarek: non inertiā, sed iudicio fugere N., id iudicio facere C., Ci., Ambriorix copias suas iudicione non conduxerit, an … dubium est C., in insaniam non casu incidere, sed iudicio pervenire Sen. rh., successorem asciri necessitate magis, quam iudicio Suet. —

II.

1. sodna preiskava, sodna obravnava, sodišče, pravdanje: praeesse iudicio Ci., predsedovati, praetor iudicium dat Ci. dovoljuje sodno preiskavo, hoc praetore exercente iudicium Ci. voditi sodni postopek, iudicium de pecuniis repetundis est constitutum Ci. so uvedli sodno preiskavo, iure iudiciisque sublatis Ci., reus in iudicium adductus est Ci., in iudiciis defendi N., i. committere Ci. uvesti, ad iudicium cogere C., i. accipere Ci. spustiti se v sodno preiskovanje, iudicio arcessere Ci. zatožiti, iudicium nullum habuit N. ni bil nikdar tožen na sodišču, iudicium proferre Ci. odložiti = differre Plin. iun., effugere iudicium Petr., a iudicio capitis discesset N. tožba na življenje in smrt, de capite Ci., inter sicarios Ci. zaradi zavratnega umora, iudicium privatum Ci. v zadevah državljanskega prava, publicum Ci. kazenska (kriminalna) zadeva, i. iniuriarum Ci. zaradi … , tot iudicia de fide mala, tutelae, mandati, pro socio Ci., iudicium centumvirale Ci.

2. meton. sodišče, in sicer
a) sodišče (kot kraj), sodna dvorana: ut in iudicium venit N., multum in iudiciis versabatur N., iudicium clauserat militibus armatis Q.
b) zbor sodnikov, sodni zbor, zborno sodišče: iudicium implorare S., iudicium committere Ci. sklicati, pravdo pričeti, i. sortiri C., i. publicum Vell.
c) sodstvo, sodna oblast: Vell., iudicia manere apud ordinem senatorium volunt Ci.
č) pravda, tožba: iudicium est pecuniae certae Ci., i. habere Ci., vincere Ci. pravdo dobiti.
d) sodni govor: illa mala iudicia Q.

jeklén (-a -o) adj.

1. di acciaio:
jeklena cev tubo di acciaio
jeklena litina acciaio fuso
jeklena volna lana di acciaio

2. pren. (zelo močen, krepek) di ferro, ferreo, di acciaio; adamantino:
jeklena disciplina disciplina ferrea
jeklena volja volontà ferrea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jekleni konjiček auto
pren. jekleni ptič aereo
grad. jekleno sidro strallo

lascīvitās -ātis, f (lascīvus) objestnost: animi Cael. vedrost duha, dobra volja.

lastn|i (-a, -o) Eigen- (iniciativa die Eigeninitiative, izvedba der Eigenbau, kontrola die Eigenkontrolle, obremenitev die Eigenbelastung, sredstva Eigenmittel množina, toplota die Eigenwärme, tehnika pogon der Eigenantrieb, gibanje die Eigenbewegung); Selbst- (posnetek die Selbstaufnahme, razvoj die Selbstentwicklung, pričevanje das Selbstzeugnis, uničenje Selbstvernichtung)
z lastnim hlajenjem selbstlüftend
za lastno uporabo eigengenutzt
z lastno barvo eigenfarbig
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
figurativno na lastno pest auf eigene Faust
| ➞ → volja, izkušnja, noge, pota, oči, žep, koža, presoja, režija, zakonitosti, merilo, sila, financiranje, pobuda

Laune, die, (-, -n) razpoloženje, gute/schlechte Laune dobra/slaba volja; bei Laune sein biti razpoložen; (keine) Laune haben (ne) biti razpoložen; Launen, pl , (Grillen) muhe; des Glücks usw.: muhavost

letzte zadnji, Wille, Tag, Gericht: poslednji; Tag, Woche, Monat, Jahr: pretekli, prejšnji (letzten Freitag pretekli/prejšnji petek); figurativ (äußerste) skrajni; das letzte Wort zadnja beseda; der letzte Wille poslednja volja; letzte Ruhe večni počitek; letzten Endes konec koncev, navsezadnje; bis zum letzten Mann do zadnjega moža; in letzter Zeit v zadnjem času; bis auf die letzte Spur da ne ostane niti sled; das letzte Mal/zum letzten Mal zadnjič; zum ersten und zum letzten Mal prvič in zadnjič; die letzten Dinge poslednje reči; letzter Schrei zadnji krik mode; die letzte Hand auf etwas legen dokončati (kaj), dati zadnjo polituro; die Ausgabe letzter Hand zadnja avtorjeva izdaja; letzten Endes navsezadnje, konec koncev; der letzte Mohikaner poslednji Mohikanec

libero

A) agg. svoboden, prost:
uomo libero svoboden človek
essere libero di fare lahko delati
libero da pregiudizi brez predsodkov
ingresso libero prost vstop
tempo libero prosti čas
mondo libero polit. svobodni svet
libero arbitrio relig. svobodna volja
a piede libero pravo na prostosti
linguaggio libero opolzko govorjenje
libero professionista človek v svobodnem poklicu
libero docente naslovni docent
a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano

B) m šport liber

libre [librɛ] adjectif prost, svoboden, neodvisen

libre arbitre masculin prosta volja
libre à l'entrée carine prost
libre concurrence svobodna konkurenca
libre des droits de douane zacarinjen
à l'air libre na prostem, na zraku
libre de soucis brezskrben
école féminin libre zasebna šola
libre penseur svobodomislec
union féminin libre svoboden (koruzni, divji) zakon, konkubinat
entrée féminin libre prost vstop
zone féminin libre svobodna cona
des propos très libres zelo razbrzdano govorjenje
je n'ai qu'une main de libre imam samo eno roko prosto
avoir, garder son libre arbitre imeti, obdržati svobodo odločanja
être libre comme l'air biti popolnoma svoboden, ko ptiček na veji
être très libre avec quelqu'un biti zelo odkritosrčen s kom
libre à vous d'accepter ou de refuser lahko sprejmete ali odklonite
avoir le champ libre, la main libre imeti popolno svobodo delovanja
donner libre cours à sa colère dati duška svoji jezi

libre prost, svoboden, neodvisen; prostovoljen; nedolžen, brez krivde; osvobojen (suženj); samski, neporočen; neoviran, neprisiljen; preprost; brezobziren, drzen, razuzdan

libre acceso prost pristop
libre albedrío svobodna volja
libre cambio svobodna trgovina
libre decuidados, libre de preocupaciones brezskrben
libre de derechos prost carine
libre de impuestos neobdavčen
ejemplar libre prost izvod
entrada libre prost vstop
puerto libre svobodno pristanišče
V. es libre na prosto Vam je dano
por fin estoy libre de él končno sem se ga odkrižal
al que no tiene, el rey le hace libre kjer nič ni, še vojska nič ne vzame