Franja

astronomski pridevnik
1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiaiDanes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

2. (zelo visok) ▸ csillagászatiPredvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
Sopomenke: oderuški

atteindre* [atɛ̃dr] verbe transitif doseči, priti do, dospeti; dohiteti, doiti, zadeti; prizadeti

atteindre Paris dospeti v Pariz
atteindre le but doseči cilj
atteindre 80 ans doseči 80 let starosti
atteindre une limite, un maximum doseči mejo, maksimum
ce sommet atteint 3000 mètres ta vrh je 3000 metrov visok
il m'a atteint au front d'un coup de pierre s kamnom me je zadel v čelo
rien ne l'atteint nič ga ne prizadene, gane, zmede, on je indiferenten

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim

bor samostalnik
(drevo) ▸ fenyőfa, bórfenyőPovezane iztočnice: sibirski bor

brki samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
Sopomenke: brčice

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
Sopomenke: brčice

3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
Sopomenke: brčice

campanile m

1. zvonik:
alto come un campanile zelo visok

2. pren. domači kraj:
amore di campanile lokalpatriotizem
questioni di campanile pren. malenkostne zadeve

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
za ta cílj to this end
mimo cílja beside (ali wide of) the mark
doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
imeti za cílj to aim at
ima visok cílj he is aiming high
doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
postaviti cílj to set an aim
postaviti si za cílj to aim at
vzeti si za cílj to make it one's business (to)
zadeti cílj to hit the mark
zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
pogoditi cílj to pinpoint
zgrešiti cílj to miss the mark
vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end

commis [kɔmi] masculin (trgovski, bančni, upravni) uslužbenec; prodajalec

commis de bureau pisarniški nameščenec
commis voyageur trgovski potnik
grand commis de l'Etat visok uradnik v ministrstvu, v upravi

con prep. s, z

1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom

5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo

částnik (commissioned) officer

dežurni částnik orderly officer, duty officer, officer of the day
nižji částnik subaltern, junior officer
visok částnik officer of high rank, high-ranking officer
aktivni částnik officer on the active list, officer on active service
rezervni částnik reserve officer, officer on half-pay
štabni částnik staff officer
zvezni částnik liaison officer
višji částnik (major, polkovnik) field officer
biti imenovan za částnika to be commissioned
višji částnik žargon brass hat
višji částniki pl žargon top brass

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj chaussure ženski spol , soulier moški spol , bottine ženski spol ; (mera) pied moški spol ; (plesni) escarpin moški spol

visok čevelj brodequin moški spol
lakasti čevlji souliers vernis
moški, ženski, otroški čevlji souliers d'homme, de femme, d'enfant
obuti čevlje mettre ses souliers
sezuti čevlje ôter ses souliers
obuti komu čevlje chausser quelqu'un
trak za čevlje lacet moški spol
smučarski čevelj chaussure ženski spol de ski

čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
otroški čevelj zapatito m de niño
nizek čevelj zapato bajo
visok čevelj bota f, borceguí m
visok ženski čevelj botina f
gorski čevlji botas f pl de montañero
plesni čevelj zapato de baile
čevelj na vezalke zapato de cordones
štrapacni čevlji zapatos de fatiga
obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

dépendeur, euse [-dœr, öz] masculin, féminin oseba, ki snema, sname obešene stvari

dépendeur d'andouilles (figuré) visok (in smešen) človek

dominant, e [dɔminɑ̃, t] adjectif (pre)vladujoč, gospodujoč, vodilen; glaven, prvi; dominanten

pays masculin pluriel dominants vodilne države
qualité féminin dominante glavna, prevladujoča lastnost
jouer un rôle dominant dans une affaire igrati glavno, odločilno vlogo v neki zadevi
occuper une position dominante zavzemati visok, vodilen položaj

drev|o [ó] moški spol (-ésa …) der Baum; -baum (s kroglasto krošnjo Kugelbaum, sveta Weltenbaum, življenja Lebensbaum, božično Christbaum, kravje rastlinstvo, botanika der Milchbaum, lepotno Zierbaum, matično Mutterbaum, obcestno Chausseebaum, piramidasto Pyramidenbaum, povešavo Hängebaum, Trauerbaum, pritlikavo Krüppelbaum, rodno Fruchtbaum, sadno Obstbaum, stožčasto Kegelbaum, špalirno Spalierbaum)
drevo spoznanja religija der Baum der Erkenntnis
drevo življenja religija der Baum des Lebens, der Lebensbaum
|
vrh/krošnja drevesa der Baumwipfel
oznaka na odkazanem drevesu gozdarstvo das Forstzeichen
živalstvo, zoologija ki živi na drevesu baumbewohnend
skupina dreves die Baumgruppe
vrsta dreves drevored: die Baumreihe
na redko posejan z drevesi baumarm
|
visok kot drevo baumhoch
figurativno od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
drevesa umirajo stoje Bäume sterben aufrecht
| ➞ → božje drevo

Druck¹, der, (-/e/s, Drücke/ohne Plural)

1. Physik, Medizin tlak (hoher visok, kleiner nizek)

2. (Drücken) stisk, stiskanje, auf einen Knopf: pritisk; (ein drückendes Gefühl) tiščanje, pritisk; unter Druck setzen/halten pritiskati na/izvajati pritisk na

3. (Zeitnot) in Druck sein/kommen biti v časovni stiski/priti v časovno stisko

držáven State, state

držávni arhiv public record office, (dokumenti) state archives pl
držávna banka state (ali national) bank
držávni bankrot national bankruptcy
držávna blagajna (public) treasury; exchequer
držávna Cerkev, cerkev state church, established church, (v Angliji) Church of England
držávni budžet budget; finances pl (of the state); ways and means pl, (plan) (VB) estimates pl
držávne dajatve (davki) government taxes pl
držávni dohodki public revenue(s) (pl), (inland) revenue
držávni dolg national (ali public) debt
držávni interes public interest
držávna himna national anthem
držávni izdatki, stroški public expenses pl
na držávne stroške at public expense
držávne finance finances of the state, public finance
držávni kapitalizem state capitalism
držávna kontrola state control, state supervision
držávna knjižnica national library
držávna last(nina) state property, public (ali national) property
držávna loterija state lottery
držávna meja national boundary
držávni minister minister (of state), (v Angliji) Secretary of State
držávno ministrstvo (state) ministry
držávni monopol government monopoly
držávna oblast government (ali public) authority
držávni organ state agency
držávni pečat Great Seal
držávna podpora state subsidy
držávno posojilo government bonds, public (ali government) loan; ZDA government bonds (ali securities) pl
držávna (tajna) policija (secret) state police
držávno podjetje government enterprise, national undertaking
držávno pravo public law, state law, constitutional law
držávni proces pravo state trial
držávni pravdnik public prosecutor
generalni držáven pravdnik attorney general, pl attorneys general; ZDA prosecuting attorney, state attorney; district attorney; circuit attorney
držáven pogreb state funeral
držávni prevrat (political) revolution
držávna renta state pension
držávni socializem state socialism
držávna služba civil service, ZDA public service
v držávni službi in the service of the state
držávna tiskarna government printing office, VB Her (oziroma His) Majesty's Stationery Office (krajšava: H.M.S.O.)
držávni udar coup d'état, pl coups d'état; overthrow of the government
držávna varnostna služba state security service
držávna uprava administration of the state, public administration; government
držávni uradnik civil servant; government official; public functionary; public official
visok držávni uradnik statesman
držávna varnost national security
držávna zadolženost national debt
držávni zaklad public treasury; exchequer
držávna zastava national flag
držávna železnica state railway; ZDA state railroad
držávna skupnost state community
nauk o držávi civics pl