Franja

urádnik clerk; official; civil servant; public servant; ZDA officeholder

državni urádnik government clerk
višji urádnik functionary; senior clerk
nižji urádnik junior clerk
pisarniški urádnik clerk

versetzt Technik premaknjen, zamaknjen; mit etwas: pomešan z, zmešan z; in der Schule: versetzt werden napredovati (v višji razred); nicht versetzt werden ponavljati razred

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

višja šola ženski spol höhere Schule, die Fachhochschule
študij na višji šoli das Fachhochschulstudium
višja komercialna šola die Handelshochschule
višja šola za gozdarstvo die Forstakademie

vitiō -āre -āvī -ātum (vitium)

1. (po)habiti (pohabljati), (po)kvariti, (s)kaziti, pokaziti, izpriditi (izprijati), spriditi (sprijati), (o)škodovati, poškodovati: Col., Plin., Suet. idr., vitiata teredine navis O., non et … Hypanis … , qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., decens facies longis vitiabitur annis O., loliis oculos vitiantibus O., oculi vitiantes omnia visu O., (sc. avidae volucres) vitiant caenis corpora rapta suis O., curis vitia tum corpus amaris O., ossa vitiata Cels., stomachus morbo vitiatus Sen. ph., expulit offenso vitiatum pollice talum Mart., illa (sc. vina) integrum perdunt lino vitiata saporem H. skozi platno precejena, mala … vitiato melle cicuta H. (= cicuta, qua mel vitiatum est = mel cicutā vitiatum) s hudim (strupenim, smrtno nevarnim) trobelikovcem pomešana medica, vitiatus aper H. že trohneči (naspr. integer), vitiatae aurae O. (o)kužen zrak.

2. metaf.
a) (ženske) skruniti, oskruniti (oskrunjati), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati): virginem Ter., Ca. ap. Gell., Sen. rh., Q., Gell.; subst. vitiātae -ārum, f oskrunjenke, posiljenke, onečaščenke: vitiatarum electiones T. izbira oskrunjenk (tj. zakon z zapeljivcem oz. posiljevalcem ali njegova smrt; prim.: stupratae datur optio eligendi mortem raptoris aut nuptias Ps.-Q. (Decl.)); pesn. meton.: vitiati pondera ventris O.
b) ponarediti (ponarejati), potvoriti (potvarjati), prirediti (prirejati), narediti (delati) kaj neveljavno: Vell., Dig. idr., comitiorum et contionum significationes interdum verae sunt, nonnumquam vitiatae et corruptae Ci., senatus consulta … , quae antea arbitrio consulum supprimebantur vitiabanturque L., falsas (podtaknjeno) esse (sc. litteras) et a scriba vitiatas L., vitiatam memoriam (zgodovina) funebribus laudibus reor L., pecunias vitiare Eutr. protipravno voliti (zapustiti v oporoki).
c) occ. (kot t.t. avgurskega jezika) zaradi neugodnih znamenj kaj razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) za neprimerno ali napačno izbrano in s tem preprečiti: vitiare dies (za popis rimskega državljanstva (census) določene dni) Ci. ep., auspicia Messala ap. Gell. preprečiti ptičegledje (ki so ga prirejali višji oblastniki pred volilnimi zbori (comitia) rimskega ljudstva).

vódnik (-a) m voj., hist. sergente:
višji vodnik sergente maggiore

Weihe¹, die, (-, -n) posvetitev, posvečenje; von Priestern usw.: posvečenje; die höheren/niederen Weihen višji/nižji redovi; figurativ die Weihe der Stunde vzvišenost trenutka

zdravník (splošno) doctor, physician; (krajšave) ZDA doc, medic

zdravník specialist specialist; (kirurg) surgeon; (porodničar) obstetrician; (splošne prakse) general practitioner
očesni zdravník eye specialist; oculist
zdravník za ušesa ear specialist, aurist
zdravník bolniške blagajne panel doctor
tovarniški zdravník factory doctor
vojaški zdravník (army) medical officer
mornariški zdravník surgeon
ladijski zdravník ship's doctor
višji, polkovni zdravník vojska surgeon major
(kraljev) osebni zdravník physician in ordinary (of the king)
v zavodu stanujoči zdravník resident physician
moj zdravník my medical adviser
poklicati zdravníka to call a doctor
poslati po zdravníka to send for the doctor
posvetovati se z zdravníkom to take medical advice
zdravník stažist ZDA intern

zdravník médecin moški spol , docteur moški spol, familiarno toubib moški spol

hišni zdravnik médecin de famille
ladijski zdravnik médecin de bord
sodni zdravnik médecin-légiste
zdravnik specialist (médecin) spécialiste moški spol
splošni zdravnik médecin de (ali docteur en) médecine générale
šolski zdravnik médecin scolaire, médecin inspecteur des écoles
telesni zdravnik médecin particulier (ali personnel, attitré)
ušesni zdravnik auriste moški spol, otologiste moški spol
višji zdravnik médecin chef
vojaški zdravnik médecin militaire, familiarno major moški spol, toubib moški spol
zdravnik za ženske bolezni gynécologue moški spol, gynécologiste moški spol
zdravnik za dnševne bolezni aliéniste moški spol, psychiatre moški spol
poslati po zdravnika aller chercher (ali faire venir, appeler) le médecin
vprašati zdravnika za svet consulter un médecin

ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.

ἄναξ, ακτος, ὁ [dat. pl. ep. ἀνάκτεσσι, voc. ὦ ἄνα, poet. in ion. ὦναξ] višji, gospodar, vladar, knez, velikaš.

ἀνώτερος 3 višji, poprejšnji. – adv. ἀνώτερον više, poprej NT.

ἀρχ-ιερεύς, έως, ἀρχιρεύς ion. -ιέρεως, εω, ὁ nadduhovnik, višji ali veliki duhoven NT (pri Rimljanih; pontifex maximus).

ἀρχι-ποιμήν, ένος, ὁ višji (vrhovni) pastir NT.

ἀσι-άρχης, ὁ azijski poglavar, višji duhovnik rimske provincije Azije.

ἐπι-καίριος 2 (καιρός) na pravem kraju, o pravem času: a) prikladen, sposoben, spreten, vrl; οἱ ἐπικαίριοι najsposobnejši, odličnjaki, boljari, veljaki, višji častniki; b) potreben, οἱ θεραπεύεσθαι ἐπικαίριοι katere je treba ozdraviti; c) važen.

καθυπέρτερος 3, ion. κατυπέρτερος (comp. od καθύπερθε) višji, mogočnejši, močnejši τινός; καθυπέρτερος γίγνομαι obvladam, zmagam; sup. κατυπέρτατος 3 najvišji, najgornji.

κρείσσων, at. κρείττων, ion. κρέσσων 1. a) močnejši, silnejši, krepkejši, mogočnejši, sposobnejši, boljši, koristnejši, hrabrejši, odločnejši, οἱ κρείσσονες višji, plemiči; κρεῖσσόν (ἐστι) boljše je, koristnejše je; κρείσσων ἦσθα μηκέτ' ὤν boljše bi bilo, da bi ne živel, κρείσσων γὰρ Ἅιδᾳ κεύθων ὁ νοσῶν boljše bi bilo, da bi bolnik umrl; b) zmagujoč, obvladujoč, nadkriljujoč, gospodar, vladar, premagalec τινός, λόγου κρείσσων ki se ne da opisati, nepopisen, κρείσσων εἰμί zmagujem. 2. v slabem pomenu: slabši, hujši, nevarnejši, ἔργ' κρείσσον' ἀγχόνης ki več zaslužijo kot vešala, πρᾶγμα ἐλπίδος κρεῖσσον stvar je hujša, nego se je pričakovalo.

στρατηγός, ὁ (στρατός, ἄγω) 1. vojskovodja, poveljnik, voditelj, vodja, načelnik. 2. v Atenah: strateg, katerih je bilo 10, najvišja vojaška oblast; v Rimu: pretor, στρατηγὸς ὕπατος = consul. 3. stotnik (tempeljske straže) NT, poglavar templja. 4. namestnik, upravitelj provincije, višji uradnik NT.

τῑμάω (τιμή) [fut. τιμήσω in -ομαι; adi. verb. τιμητέον] I. act. in pass. 1. določim ceno; a) cenim, ocenjam, smatram za vredno, πολλοῦ zelo cenim, πλείονος bolj cenim, πρὸ παντός bolj cenim kot vse drugo; b) določim kazen, obsodim na kako kazen, θανάτου na smrt. 2. a) čislam, cenim, spoštujem, uvažujem, častim; b) odlikujem (z nagrado), nagradim, obdarim, gostoljubno sprejmem, poplačam τινά, χάριν izkazujem čast; pass. izkazuje se mi čast, sem spoštovan; c) podelim častno službo; pass. μάλιστα imam največji vpliv; οἱ τετιμημένοι višji dostojanstveniki. II. med. 1. = act. 2. a) predlagam kazen za koga (o tožitelju), τινὶ θανάτου predlagam smrtno kazen; b) o tožencu: ἐμαυτῷ predlagam zase kazen.