-
θρίγκωμα, ατος, τό okrajek, zobčasti nadzidek, zidni venec.
-
ἴτυς, υος, ἡ [Et. odtod lat. izpos. vitus, slov. s-vit-ek; lat. vieo, ēre, slov. viti, vijem, venec; nem. winden, Wand, gršk. ἰτέ(ϝ)α, οἶσος iz ϝοιτυος] okroglina: 1. kolesni obod, platišče. 2. obroč, ščitov rob, ščit.
-
καλλί-νῑκος 2 (νίκη) slavno zmagujoč; στέφανος venec zmage; subst. ὁ slaven zmagovalec.
-
μυρρίνη, ἡ, ion. μυρσίνη [Et. semit. izv.] mirta, mirtova vejica, mirtov venec.
-
πλόκος, ὁ (πλέκω) kita, koder, verižica krog vratu, venec.
-
στέμμα, ατος, τό (στέφω) 1. obveza. 2. volneni trak, ki so ga imeli pri daritvi okrog glave svečeniki in daritvene živali. 3. venec. 4. z volnenim trakom ovita oljkova vejica tistih, ki so prosili varstva.
-
στεφάνη, ἡ ep. 1. rob šlema, šlem, τῶν λόφων rob skale, obronek. 2. šapelj, venec, načelek, diadem.
-
στεφανηφορέω (φέρω) poet. nosim venec.
-
στεφανη-φόρος 2 (φέρω) ki nosi venec, ovenčan, ἀγών tekma, v kateri je dobil zmagalec venec za nagrado.
-
στέφανος, ὁ (στέφω) 1. krog, kolobar, venčanje, πάντῃ γάρ σε περὶ στέφανος πολέμοιο δέδηεν okrog tebe žari vojni kolobar, okrog in okrog tebe se je vnela vojska. 2. konkr. a) venec, krona, načelek, šapelj; b) častni venec kot nagrada za zmagalce, venec zmagalcev; c) plačilo, nagrada NT, kras, slava, zmaga.
-
στεφάνωμα, ατος, τό (στεφανόω) poet. 1. venec, plačilo, kras, slava. 2. venec stolpov, obzidje πύργων.
-
στέφος, ους, τό poet. 1. venec. 2. lavorova ali oljkova vejica pribežnikov.
-
ταινία, ἡ [Et. iz adi. ταινός iz τανjός; idevr. tn̥-jós, gl. τείνω] 1. trak, preveza, načelek, vpletek, diadem, venec s trakovi. 2. (ozka) pokrajina.
-
ὑπερ-θύριον, τό ep. ὑπέρ-θυρον, τό ion. (θύρα) prečno bruno nad vrati, naddverje, (gornji) prag, venec.
-
терновый trnov;
т. венёц trnova krona