Franja

Zadetki iskanja

  • mnogòljudan -dna -o
    1. gosto obljuden: -a zemlja
    2. mnogočlanski: -a obitelj
    3. ki govori o veliko ljudeh: -a kronika, hronika
    4. ki prihaja od veliko ljudi: mnogoljudan hura
  • mnogòznačan -čna -o z več pomeni, z veliko pomeni: -a riječ
  • mnogòznalaštvo s veliko znanje, velika vednost
  • mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

    1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

    2. meton.
    a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
    b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

    3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.
  • mort1 [mɔ:t] samostalnik
    lov trobež na rog (znak, da je jelen mrtev)
    narečno velika množina, veliko število (a mort of)
  • moyennement [mwajɛnmɑ̃] adverbe srednje, ne veliko ne malo, poprečno
  • mȕčiti -īm
    I.
    1. mučiti, trpinčiti: mučiti koga
    2. veliko trpeti: on muku muči dok ovo nauči
    II. mučiti se mučiti se
  • mühselig z veliko truda
  • multi-loquāx -ācis (multus in loquāx) veliko govoreč, zelo gostobeseden, zelo zgovoren, zelo blebetav, čvekav: mulieres Pl. (po nekaterih izdajah multum loquaces).
  • multiloquium -iī, n (multus in loquī) veliko govorjenja (naspr. pauciloquium): Pl., Vulg., Ambr., Aug.
  • multiloquus 3 (multus in loquī) veliko govoreč, blebetav, klepetav, jezičen (naspr. tacitus): homo Pl., Aug., anus Pl., erit praeterea tacitus is, qui naturā atque sanitatis tempore fuerat multiloquus Cael.
  • multi-nummus (multu-nummus) 3 (multus in nummus) ki stane veliko denarja, drag: asinus, piscis Varr.
  • multi-pertītus 3 (multus in partītus) razdeljen na veliko delov, mnogoter(en), raznovrsten: namque vita mitioribus populis Indorum multipertita degitur Plin.
  • multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)

    1.
    a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
    b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
    c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
    d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.

    2. metaf.
    a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
    b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
    c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.
  • multiplicité [-plisite] féminin večkratnost; številnost; veliko število
  • multi-scius 3 (multum in scius) veliko vedoč: etsi minus prudentem, multiscium reddidit Ap., Homerus Ap., sophista longe multiscius Ap.
  • multitude [-tüd] féminin množica, masa; veliko število

    une multitude de visiteurs množica obiskovalcev
  • multitūdō -inis, f (multus)

    1. abstr. množica, množina, mnoštvo, veliko število: Gell., hominum, beneficiorum, litterarum (pisem) Ci., navium N., argenti facti Varr. ap. Non.

    2. konkr. množica, gruča ljudi (naspr. paucitas): multitudines S., multitudinem concitare Ci., multitudo hominum perditorum convenerat C., adest ingenuorum multitudo Ci., tantarum gentium multitudines Hier.; occ. velika množica = preprosto ljudstvo, drhal, sodrga: imperita Ci., credula Iust., concitata N., odium multitudinis N., duces multitudinum S.

    3. kot gram. t.t. množina, plural: qui autem eas reprehendunt, quod alia vocabula singularia sint solum, ut cicer, alia multitudinis solum, ut scalae, cum debuerint omnia esse duplicia Varr., numerum multitudinis capere Nigidius ap. Gell. dobi(va)ti množino, casu multitudinis recto Gell.
  • multi-vagus 3 (multus in vagus) veliko potepajoč se, veliko potikajoč se naokoli: avis Plin., Scythiae domus Sen. tr. nomadski, gradus (sc. Famae) Stat., flexus lunae Plin. mnogoteri; pren.: multivagi casus Ap.
  • multi-vidus 3 (multus in vidēre) veliko videč: M.