Franja

véjica (-e) f

1. dem. od veja rametto, ramoscello:
oljčna vejica ramoscello d'ulivo

2. lingv. virgola

3. vejice (trepalnice) ciglia (f pl., sing. ciglio)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov. zelena vejica rametto verde
mat. decimalna vejica virgola decimale

veljáti valer; costar; ser válido ; (o denarju) tener curso legal ; (zakon) estar vigente, estar en vigor

ne veljati (o denarju) no tener valor
veljati kot (za) zakon (pravilo) servir como ley (como regla ali norma)
veljati za kaj pasar (ali ser tenido) por a/c
veliko veljati valer mucho
veljati (kaj) pri korn valer con alg
veliko veljati pri kom tener mucho valimiento con alg
veljati za dva valer por dos
to ne velja! ¡eso no vale!
to ne velja nič eso no vale nada
koliko velja (stane) to? ¿cuánto vale?
velja! ¡acepto!; ¡conforme!; ¡de acuerdo!
pogodba ne velja el contrato no es válido
veljati mnogo denarja costar mucho dinero
veljati ogromno denarja costar un dineral
to velja tebi! eso va por ti, eso es para ti
isto velja za njega lo mismo puede decirse de él; lo mismo también es válido para él
tu ne veja izgubljati časa aquí no vale perder tiempo
naj velja, kar hoče! cueste lo que cueste; valga lo que valiere
začeti veljati (o zakonu) entrar en vigor
zmeraj mora njegova veljati siempre quiere tener razón

victrīx -īcis, f (fem. k victor) zmagovalka, zmagalka, premagovalka, premagalka; kot atrib. (z adj. pomenom in n. pl. victrīcia -ium) zmagovit, zmagovalen, zmagoslaven, starejše zmagljiv: Pl., Min., Cl. idr., victrix Asiae et Europae Roma Fl., manus (tolpa) illa Clodinna in caede civium saepe iam victrix Ci., victrices Athenas fore Ci. bodo zmagale, victrix hedera H. zmago naznanjajoč (znaneč), frons Sen. tr. lovorjeva veja, libido Sen. tr., classis Eutr., victrices naves, copiae Auct. b. Alx., legiones T., flammae O., litterae Ci. ep. ali tabellae O. poročilo (vest) o zmagi, victricia fulmina O., arma V., Sen. ph., Val. Max., Iust., bella Stat., signa Lucan.; metaf.: mater victrix filiae, non libidinis Ci., victrix causa diis placuit, sed victa Catoni Lucan.; zmagovalka včasih = ki je dosegla (dosegša) svoj namen, ki je zadostila (zadostivša) svojim željam: Iunonem victrix adfatur (sc. Alecto) voce superbā V., exsulta victrixque inimica triumpha O.

Opomba: Abl. sg. nav. victrīce: Ci.; tudi victrīcī: L.; gen. pl. victricium: Sen. ph., T., Suet.; tudi victricum: Fest.

vīmen -inis, n (viēre)

1. (večinoma v pl.) vitra, trta, rozga, šiba, palica (poseb. vrbina), prot: Varr., Tib., Fl., Amm. idr., lento vimine ramus V. veja z upogljivo šibo, fruticosa legebant vimina O., carpus navium viminibus contextum C. spleten iz šibovja, scuta ex cortice facta aut viminibus intextis C. iz šibne spletenine, volucres viscatis illigatae viminibus Petr. na limanice (lepljenice); sg. kolekt. = šibje, šibovje, vejevje, protje: rami lento vimine frustrabantur ictus Cu., quernum vimen (kot cedilo za mleko) V.

2. meton. pletenina, pletér iz šibja, (s)pletenka, (s)pletenica, košara, koš: vimina curva O. panji, koši, košníce, ulji, vimen breve Picenarum Mart.

3. pl. šibje, šibovje = vrbje, vrbovje: tenent ima lacunae vimina O.

4. occ. vrbina sadika: Col.

5. metaf. (Merkurjeva) palica: deus horrentem Lethaeo vimine mulcens Stat.

vītis -is, abl. -e, redko -ī, f (indoev. baza *u̯ei̯H-; sor. z viēre, vīmen, vitex; prim. gr. ἰτέα = let. vitols = stvnem. wīda = nem. Weide vrba, sl. vitica, vitra, vitek, viti, veja, lit. výtis vrbova šiba, vrbovica)

1. vitica, rozga, poseb. vinska: Ca., Varr., H. idr., lentae texunt umbracula vites V., non hic pampineis amicitur vitibus ulmus O.

2. sinekdoha (vinska) trta, trs, loza: Cat., Cu., Sen. ph., Col., Plin., Dig. idr., vitis quidem … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., vites ponere (saditi) V., populus Alcidae gratissima, vitis Iaccho V., de purpureis collectae vitibus uvae O.; kolekt.: multa vitis Cu.; metaf. bot. vitis alba (= gr. ἄμπελος ἀγρία, ἄμπελος λευκή, ἀμπελολεύκη) bluščec, starejše svinjska repa: Col., Plin. idr., lentior est salicis virgis et vitibus albis O., vitis nigra Plin. črna vrsta bluščca.

3. meton.
a) poveljniška palica centurionov, centurionska palica, narejena iz vinske trte: L. epit., Lucan., Sil., Plin. idr., centum milites vite regendi O., fracta vite in tergo militis alteram … poscebat T., nodosam … frangebat vertice vitem Iuv.; meton. centurionstvo, stotništvo: vitis honore perfunctus Sil., vitem posce libello Iuv.
b) = vinca branilna streha: Luc. ap. Fest.
c) vino: vite pasci Mart.

zahodna astrologija stalna zveza
(veja astrologije) ▸ nyugati asztrológia

zlomíti to break; to fracture; to snap; (ud) to break

zlomíti na dvoje to break in two
zlomíti kos krede na dvoje to snap a piece of chalk in two
zlomíti odpor to overcome (ali to crush) resistance
zlomíti komu vrat to break someone's neck
zlomíti si vrat to break one's neck
zlomil si je nogo (roko) he broke his leg (his arm)
zlomíti se to break, to fracture
zlomíti upor, vstajo to break a rebellion
to mi je zlomilo srcé it broke my heart
veja se je zlomila the branch broke
val se je zlomil ob bregu the wave broke on the shore

živ¹ (-a, -o)

1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
ves živ lebensfrisch
živ in zdrav blutlebendig
komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
biti živ am Leben sein
ostati živ am Leben bleiben
svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
brez žive duše (zapuščen) menschenleer
živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
pustiti živega am Leben lassen

2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
živ hudič der leibhaftige Teufel
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
živ obup! es ist zum Verzweifeln!

3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
živih barv farbenfreudig, bunt
biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
živ nemir otrok: der Irrwisch

4.
živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
živa nemščina das gesprochene Deutsch
živa beseda das gesprochene Wort

5.
vojska živa sila die Mannschaft
številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
| Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
živi svet die Lebewelt
živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
živa veja der Grünast
živa veriga die Menschenkette
živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje

ἀκρεμών, όνος, ὁ (ἄκρος) veja, mladika, odrastek.

βλέφαρον, τό (ne od βλέπω) veja, veka, oko.

κλῆμα, ατος, τό, κληματίς, ίδος, ἡ (κλάω¹) 1. odlomljena veja, mladika, odrastek, sadika; pl. dračje. 2. vinska trta; ἀμπέλινος mladika vinske trte.

κλών, κλωνός, ὁ (κλάω¹) veja, mladika, odrastek.

μόσχος, ὁ [Et. idevr. mozghos] 1. mladika, šib(ic)a, veja, prot. 2. pren. ὁ, ἡ potomec, deček, deklica. 3. mladič, tele, junica, mlad bik.

ὄζος¹, ὁ [Et. got. asts = nem. Ast; iz o-zdo-s, ὀ copul. + sed, sedeti, biti] veja, vejica, mladika, poganjek, Ἄρηος potomec Arejev (= izvrsten borilec).

ὄρπηξ, ηκος, ὁ ep. (gl. ἅρπη) 1. veja, mladika, palica. 2. držalo kopja, kopje.

πτόρθος, ὁ mladika, vejica, veja, odrastek, poganjek.

σπάθη, ἡ [Et. iz kor. spē(i)-, razpro-streti, gl. σπιδής] 1. veslica, lopatica. 2. širok, dolg meč. 3. treska, φοίνικος palmova veja, mladika.