Franja

manzanilla ženski spol rastlinstvo kamilica; kamiličen čaj; močno trpko andaluzijsko vino

maràština ž sorta vinske trte in njeno vino

marathrum (marathum, maratum) -ī, n (gr. μάραϑρον) bot. komoráč, komarček, koprc (Anethum foeniculum Linn.): Plin.; pesn. acc. pl. marathros: O. — Od tod marath(r)ītēs -ae, m (gr. μαραϑρίτης sc. οἶνος) koprčevo vino, komoračnik: Col.

Marea (tudi Mareōta) -ae, f (Μαρέα, Μάρεια) Maréja (Mareóta), jezero in mesto ob kanopskem Nilovem izlivu blizu Aleksandrije (zdaj Mariut); tam je rastla vinska trta, iz katere so pridobivali močno belo in rdeče vino. — Od tod adj.

1. Mareōtis -idis (-idos), f (Μαρεῶτις) mareótska, maréjska: vitis V., palus Cu. ali samo Mareotis Lucan. Mareotsko jezero, Libya Plin., tudi samo Mareotis Plin. marejsko (mareotsko) okrožje.

2. Mareōticus 3 mareótski, marêjski pesn. tudi = egipčánski, egíptovski: vitis Col., arva O., labor Mart. egipčanske piramide, cortex Mart. papirjevo drevesce, arbiter (= Busiris) Stat.; subst. Mareōticum -ī, n (sc. vinum) mareótsko vino, mareótec: H. Subst. Mareōtae -ārum, m (Μαρεῶται) Mareóti, Marêjci, preb. mesta Mareje (Mareote): Plin.

marquise [-kiz] féminin markiza, histoire žena mejnega grofa; (ironično) velika dama; steklena streha nad vhodom (na kolodvoru ipd.), platnena streha; nizek naslanjač; prstan s podolgovatim vdelanim draguljem; belo ali rdeče vino, mešano z mineralno vodo ali s sodo

Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.

Medizinalwein, der, zdravilno vino

médoc [medɔk] masculin vino iz pokrajine Médoc

melimēlum -ī, n (gr. μελίμελον) bot. medeno jabolko, medenik(ovec), vrsta zelo sočnih jabolk (prvotno imenovane mustea mala jabolke moštnice): Varr., H., Plin., Col., Mart. — Obl. melimēlon -ī, n granatno vino, vino iz granatnih jabolk, granatovec: Cael.

merōbibus 3 (merum in bibere) nemešano (suho) vino pijoč (kar so v starih časih počeli le pijanci): anus Pl.

merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

3. occ.
a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

4. metaf.
a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.

Meßwein, Messwein, der, mašno vino

metlíčan (-a) m agr. vino di Metlika

metlíčan m vino iz okoline Metlike

mezzone m tropinsko vino, delanec

moselle [məzél] samostalnik
mozelčan, belo vino

mouiller [muje] verbe transitif zmočiti, premočiti; ovlažiti; namočiti (perilo); razredčiti (z vodo); priliti, dodati vodo ali vino (jedem); grammaire omehčati; vreči (sidro), položiti (mine); verbe intransitif, populaire piti, popivati; marine zasidrati se

se mouiller zmočiti se, premočiti se; omehčano se izgovarjati (soglasnik); familier tvegati svoje dobro ime, kompromitirati se
mouiller du vin, du lait dodati vode vinu, mleku
le navire a mouillé dans le port ladja se je usidrala v pristanišču
mes yeux se mouillèrent de larmes solze so mi stopile v oči
il s'est mouillé dans une histoire de drogue kompromitiral se je v aferi z mamili

mousseux, euse [musö, z] adjectif peneč se, penast; masculin peneče se vino; vieilli mahovnat

mozélčan (-a) m agr. vino della Mosella