Franja

orale

A) agg. usten; oralen:
cavità orale ustna votlina
per via orale med. ustno, skozi usta
esame orale ustni izpit
tradizione orale ustno izročilo

B) m šol. ustni izpit

orbiculaire [ɔrbikülɛr] adjectif krožen

mouvement masculin orbiculaire krožno gibanje
muscle masculin orbiculaire krožna mišica, ki obkroža usta

orciōlo m

1. pomanjš. od ➞ orcio vrček:
far bocca d'orciolo pren. kriviti usta

2. bokal:
porre l'acqua negli orcioli fessi pren. početi jalove stvari

ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. — Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.

ostentātor -ōris, m (nom. sg. iz ostentāre)

1. kazalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik: rector iuveni et ceteris periculorum praemiorumque ostentator T. ki naj bi mladeniča usmerjal in drugim pokazal, česa hudega in dobrega se lahko nadejajo.

2. bahač, širokoustnež, velikoustnež: Pl., Aus. idr., factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L. mož, ki je izvršil sijajna dejanja, prav nič manj pa se ni ponašal z njimi, omnium, quae diceret atque ageret, arte quadam ostentator T. ki je pri vsem, kar je govoril in delal, stremel za nekakim umetelnim učinkom, pecuniae gloriosus o. Corn. na vsa usta bahajoč se s svojim denarjem.

ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
côté à ouvrir! tu odpreti!
ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
ouvrir un débouché odpreti tržišče
ouvrir le feu začeti streljati
ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu

passe-boule(s) [-bul] masculin groteskna figura z odprtimi usti, v katera se meče žoga

avoir une bouche en passe-boule(s) imeti na široko odprta usta

pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
pečen piščanec pollo arrosto
pečeno meso carne arrosto, arrosto
pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
pečen na ražnju girato
pečena buča zucca barucca
pren. novo pečen novellino
pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti

peroksid samostalnik
1. kemija (kemijska spojina) ▸ peroxidPovezane iztočnice: benzoil peroksid, natrijev peroksid, organski peroksid, vodikov peroksid

2. zlasti v kozmetiki (vodikov hidroksid) ▸ peroxidLase si rad barva s peroksidom. ▸ Szereti peroxiddal festeni a haját.
Belilne kreme, ki vsebujejo peroksid, lahko poškodujejo tako sklenino kot dlesni, še zlasti kadar so usta suha. ▸ A peroxidtartalmú fehérítőkrémek károsíthatják a fogzománcot és a fogínyt is, különösen ha száraz a száj.

perplexus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. *perplectō)

1. zapleten, zamotan: iter silvae V., figurae Lucr.

2. metaf. zmeden, zbegan, nejasen, nedoumen, nedoumljiv, dvoumen: responsum, sermones L., carmen perplexius L., quaestio Aug., haud perplexe in Callisthenem dirigebatur oratio Cu. neprikrito, na vsa usta, non perplexe, sed palam revocare L., perplexe respondere, indicare L., perplexius errare Prud.

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)

pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
pincer de la guitare igrati na kitaro
pincer les lèvres stisniti ustnice
en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
le froid pince dur mraz reže

píšče (-eta) n

1. pulcino; pollo:
koklja kliče, vali, vodi piščeta la chioccia chiama, cova, guida i pulcini
misli, da mu bodo pečena piščeta v usta letela crede di poter spassarsela senza fatica

2. (ptičji mladič) pulcino

3. pren. (majhen otrok) pulcino

plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

pòdrijeti pȍdrēm (ijek.), pòdrēti pȍdrēm (ek.)
1. raztrgati: dosta davao opanaka podro
2. razbiti, polomiti: put je vodio izmedu šljivika ogradenih podrtim hrastovim plotom
3. izvleči: zavika grdonja s velikim mačem, podrijevši ga i mahnuvši njime po zraku u isti čas; na usta mu se podrije težak uzdisaj skozi usta se mu je iztrgal težek vzdih

póhan (-a -o) adj. pog. gastr. fritto; impanato:
pren. misli, da mu bodo pohane piške v usta letele crede di poter spassarsela senza fatica

polágati (-am) | položíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
položiti glavo posare il capo
polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla

2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
polagati cevi, kable posare tubi, cavi
polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
polagati temeljni kamen porre la prima pietra
polagati temelje gettare, porre le fondamenta

3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)

4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)

5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
položiti kavcijo pagare la cauzione

6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane

7. pren. dare un tono di; velare:
položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia

8. (odložiti, tudi pren. )
položiti slušalko deporre la cornetta
položiti orožje deporre le armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
igre polagati karte giocare a carte
pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
pren. položiti roko nase suicidarsi
pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
pren. položiti žensko possedere una donna
pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
polagati (napeljati)
inštalacije installare
navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)

B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi

poljubíti embrasser, baiser, donner un baiser

poljubiti se s'embrasser, popularno se sucer la pomme
poljubiti koga na čelo, lice, usta baiser (ali embrasser) quelqu'un sur le front, sur la joue, sur la bouche
poljubiti komu roko baiser la main de quelqu'un
če se vam poljubi si bon vous semble, si vous le jugez bon

poljúbiti, poljúbljati besar

poljubiti se besarse
poljubiti na čelo (lice, usta) besar a alg en la frente (en la mejilla, en la boca)
poljubiti komu roko besar la mano de alg