Franja

ubrisáti i ubrísati -íšem
I.
1. ekspr. udariti: ubrisati koga po glavi
2. poći, strugnuti: ubrisati jo kam
II. ubrisati se
1. izbistriti se: vino se je ubrisalo
2. provedriti se: nebo se ubriše

udríhniti -em ekspr. udariti, mlatnuti, opaliti, ožeći: udrihniti koga, po kom

ukr̀hati -ām
1. ubiti, na mestu ubiti
2. udariti: ukrhati koga kocem po glavi
3. zlomiti: ukrhati kome vrat

upalíti i upáliti -im
1. star. upaliti: upaliti luč
2. ekspr. upaliti, udariti: s palico upaliti koga čez pleča

upíliti -im ekspr.
1. udariti: upiliti koga po glavi, čez gobec
2. prevariti: upiliti koga za denar, pri plači, pri kupčiji

urtare

A) v. tr. (pres. urto)

1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal

2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti

B) v. intr.

1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob

2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire

C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)

1. trčiti

2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora

Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se

usékati -am
1. odsjeći (-se-), odrubiti: usekati vejo
2. udariti, lupiti: usekati koga po glavi, koga za uho
prilijepiti (-le-) kome šamar
3. ekspr. kidnuti, pobjeći (-be-): usekati jo čez mejo
4. usjeći: usekati se v nogo
5. sudariti: usekati se s kom
sudariti se s kim, sukobiti se s kim
6. prevariti: pri kupčiji me je usekal

utrníti utrnem, utrni -ite, utrnil -ila i utŕniti -em
I.
1. useknuti: utrniti svečo
2. ekspr. udariti: utrniti koga s palico čez pleča
II. utrniti se: zvezda se je utrnila
zvijezda je proletjela (-te-); solza se ji je utrnila iz očesa
suza joj je kanula iz oka; izvirna misel se mu je utrnila
uskrsnula, sinula mu je originalna misao

užgáti užgem, užgi -ite, užgal -a ekspr. upaliti, udariti: užgati koga čez hrbet; s strojnico po sovražniku

verberate [və́:bəreit] prehodni glagol
(redko) stresti, pretresti; udariti, tolči

verberō¹ -āre -āvī -ātum (verbera)

1. (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati (z bičem, šibo): Pl., Mart., Suet. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare Ci., virgis verberari Ci., aliquem verberatum necare L., ad pulsandos verberandosque homines Ci., piscem ferulā Plin. z udarci mehčati.

2. udariti (udarjati), biti koga, kaj, ob kaj, (pre)tepsti (ne z bičem ali šibo, ampak s kako drugo stvarjo), mahati, udrihniti (udrihati) po kom, čem, zade(va)ti koga, kaj: Ca., Eutr. idr., os Plin. iun. v obraz, os manibus T., eum ense O., aethera alis V., auras ictibus V., centena arbore fluctūs V. s sto vesli udarjati po valovih, Charybdis sidera verbera undā V. „tepe“ = škropi zvezde, se dotika zvezd, Aufidus verberat undas Lucan. tepe valovje, se izliva v valovje, chelyn plectro Sen. tr. prebirati, udarjati, igrati, mihi vox aures verberat Pl. mi bije na ušesa, verberare sulcum tempestatibus Col., verberari sole, imbre, ventis Plin., puppem verberat Eurus Val. Fl., etesiae litus Aegyptium verberant Sen. ph., Iuppiter nive verberat agros Stat., vineae grandine verberatae H. pobiti, stolčeni, sal super id (sc. vulnus) duobus digitis verberatur Cels. se potolče; abs.: caudā verberando excutere cibum Plin. (o ribah); preg.: noli verberare lapidem, ne perdas manum Pl. (o zastonjskem delu); occ. streljati na kaj, obstreljevati kaj: tormentis Mutinam Ci.

3. metaf. (z besedo) bičati, karati, v živo zbosti (zbadati), bridko zade(va)ti, mučiti: me illis quidem haec verberat verbis Pl. (prim.: verbis tamquam flagris verberati Lact.), orator istos verberavit Ci., verberare os alicuius convicio senatūs Ci., matronam contumeliis Petr., me surdum Pl. ali eius aures sermonibus T. mučiti.

Opomba: Star. obl. verberit = verberaverit: Lex ap. Fest.

verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.

vpíčiti -im
1. zabosti: vpičiti iglo v igelnjak
2. udariti: vpičiti sekiro v panj

vrȅznuti -nēm ekspr. ošiniti, mahniti, usekati, udariti: vreznuti koga štapom po glavi

vsadíti -ím, vsadi -ite, vsadil -ila
1. posaditi, zasaditi: vsaditi sadiko, drevesce
2. udariti: vsaditi sekiro v tnalo
3. metnuti, staviti: vsaditi kruh v peč

whang [wæŋ]

1. samostalnik
pogovorno bobnenje, grmenje; udarec

2. prehodni glagol
narečno udariti, tepsti, lopniti
neprehodni glagol
bobneti, grmeti

wipe [wáip]

1. samostalnik
brisanje, sušenje
figurativno (nepričakovan) udarec s strani
figurativno porogljiva opazka
sleng žepni robec

to give s.th. a wipe obrisati kaj
to give s.o. a wipe zagosti jo komu

2. prehodni glagol
(o)brisati, otreti, (o)čistiti
tehnično mehko spajkati
sleng udariti, pretepsti, namahati

to wipe s.o.'s eye sleng zasenčiti, izpodriniti koga
to wipe the floor with s.o. sleng brezobzirno ravnati, "pometati" s kom
to be wiped (down) with an oaken towel figurativno hudo tepen biti

zadéti -denem, zadeni -ite, zadel -ela, zadet -a
1. zametnuti, staviti na: zadeti koš na hrbet, škaf na glavo
2. zadati, nanijeti, naneti: zadeti komu kaj hudega
nanijeti komu zlo; bog ne zadeni
bože sačuvaj, ne daj bože
3. udariti: zadeti z glavo v strop; zadeti z nogo ob kamen
udariti nogom o kamen; zadeti se ob zid
udariti se o zid
4. naići: pri kopanju studenca zadeti na vodo; pri delu zadeti na težave; zadeti na rudo, na zlato
5. pogoditi: zadeti zajca; zadeti v črno, koga v živo; zadeti milijon na loteriji
6. zadesiti, snaći: zadela ga je nesreča; kap ga je zadela
pala mu je kaplja

zasékati -am
1. zasjeći (-se-), usjeći: zasekati smreko s sekiro
zasjeći smreku sjekirom
2. zasjeći, zabosti, udariti: zasekati sekiro v deblo

zatéti zatnem, zatni -ite, zatel -a
1. zateći, uhvatiti, iznenaditi: noč me je zatela v gozdu
2. udariti: zateti sekiro v tnalo