Franja

Diodotus -ī, m (Διόδοτος) Diodot, stoik, Ciceronov učitelj: Ci., T.

Diogenēs -is, acc. -em in -ēn, m (Διογένης) Diogen,

1. D. (Apollōniātēs) Diogen iz Apolonije na Kreti, naravoslovec jonske šole, Anaksimenov učenec, avtor knjige περὶ φύσεως, kjer uči, da je zrak prvina vesoljstva: Ci.

2. D. (ὁ Κύων), kiniški filozof, Antistenov učenec v Atenah, roj. l. 404 v Sinopi, umrl l. 323 v Korintu: Ci., Val. Max., Iuv.

3. D. (ὁ Βαβυλώνιος) iz Selevkide, stoik, Hrizipov učenec, Karneadov in Lajlijev (Laelius) učitelj, poslanec v Rimu l. 155 skupaj s Karneadom in Kritolajem: Ci.

4. prijatelj Marka Kajlija Rufa: Ci.

5. grški kipar: Plin.

6. grški slikar: Plin.

Diophanēs -is, m (Διοφάνης) Diofan, grško moško ime,

1. Diofan iz Miteta, učitelj Tiberija Grakha: Ci.

2. D. Nīcaeēnsis Diofan iz Nikaje v Bitiniji, pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

docteur [dɔktœr] masculin doktor; zdravnik

docteur en droit, en médecine, ès lettres, ès sciences, en théologie doktor prava, medicine, filozofije, naravoslovnih znanosti, teologije
femme féminin docteur doktorica; zdravnica
docteur de l'Eglise cerkveni učitelj
docteur de la Loi pismouk
elle est docteur ès sciences ona je doktor(ica) naravoslov-nih znanosti
passer, être reçu docteur promovirati; postati doktor

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

domàč doméstico; casero; nacional

v domači hiši en la casa paterna
za domačo uporabo para uso doméstico
domača obleka vestido m casero
domača hrana comida f casera, cocina f casera
domači učitelj preceptor m
domač pes perro m casero
domač kruh pan m casero
domača industrija industria f del país
domači (ljudje) gente f de la casa
domače specialitete especialidades f pl del país
domača naloga (za šolo) trabajo m (escolar) de casa; deberes m pl
domače zdravilo remedio m casero
domača žival animal m doméstico
domača (hišna) gospa dueña f de la casa, ama f de casa
napravite si kar po domače está usted en su casa, no haga cumplidos
postati preveč domač s kom permitirse cierta intimidad con alg

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

dvojezičen pridevnik
1. (v dveh jezikih) ▸ kétnyelvűOtroci hodijo v dvojezične šole večinoma iz okoliških vasi. ▸ Többnyire a környékbeli falvakból járnak a gyermekek a kétnyelvű iskolákba.
Še dodaten pomemben mejnik pa je bilo leto 2011, ko so na avstrijskem Koroškem postavili dvojezične napise. ▸ A másik fontos mérföldkő 2011 volt, amikor kétnyelvű feliratokat helyeztek ki az ausztriai Karintiában.
Revija je dvojezična (slovensko-angleška) in postavljena tudi na svetovni splet. ▸ A folyóirat kétnyelvű (szlovén–angol), és a világhálón is elérhető.

2. (ki zna dva jezika) ▸ kétnyelvűOpravila sem tudi delno vodene intervjuje z nekaj vzgojitelji v vrtcih in s starši iz dvojezičnih družin. ▸ Részben vezetett felméréseket készítettem néhány óvodapedagógussal és szülőkkel a kétnyelvű családokból.

dvorn|i [ó] (-a, -o) höfisch; Hof- (ceremonial das Hofzeremoniell, dobavitelj der Hoflieferant, kaplan der Hofkaplan, norec der Hofnarr, običaj der Hofbrauch, svetnik der Hofrat, učitelj der Hofmeister, dama die Hofdame, pisarna die Hofkanzlei, gledališče das Hoftheater)

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

Empedoclēs -is (-clī Ap., Gell.), acc. -ea, -ēn, -em, m (ἐμπεδοκλῆς) Empedokles, slavni grški filozof in pesnik iz Agrigenta na Siciliji ok. l. 450, Gorgijev učitelj: Ci., Lucr., H., Q. idr. Mit, da je skočil v vulkan Etno, je najbrž nastal iz napačnega izvajanja njegovega imena: ἐμπεδᾶν = skočiti v kaj. Adj. Empedoclēus 3 (Ἐμπεδόκλειος) Empedoklov: Ci.; subst. pl. Empedoclēa -ōrum, n Empedoklovi nauki: Ci.

enseignant, e [ɑ̃sɛnjɑ̃, t] adjectif

corps masculin enseignant učiteljski zbor, učiteljstvo; učni kader; masculin poučevalec, učitelj

enseignement [ɑ̃sɛnjmɑ̃] masculin pouk, poučevanje, šola; nauk; šolstvo; učiteljski stan, učno osebje

enseignement par audition de disques poučevanje s ploščami
enseignement par correspondance dopisna šola
enseignement des langues vivantes poučevanje živih jezikov
enseignement individuel par leçons particulières individualno poučevanje z zasebnimi urami
enseignement libre zasebno šolstvo, zasebne šole
enseignement obligatoire šolska obveznost
enseignement postscolaire pour adultes pošolsko izobraževanje odraslih
enseignement privé, professionnel, technique zasebno, strokovno, tehnično šolstvo
enseignement primaire, secondaire, supérieur osnovno, srednje, visoko šolstvo
établissement masculin d'enseignement učni zavod
grève féminin de l'enseignement stavka učnega osebja
entrer dans l'enseignement postati učitelj, stopiti v učiteljski stan
être dans l'enseignement biti učitelj, prosvetni delavec
tirer d'utiles enseignements de dobiti

Epidius -iī, m

1. Epidij, rimski retor, Antonijev in Avgustov učitelj: Plin., Suet.

2. Ep. Marullus Epidij Marul, tr. pl. v času Cezarja: Suet.

équitation [ekitasjɔ̃] féminin jahalna umetnost; jahanje, jezdenje

faire de l'équitation jahati, gojiti jahanje
équitation de compétition tekmovalno jahanje
école féminin d'équitation jahalna šola
leçons féminin pluriel d'équitation pouk v jahanju
professeur masculin d'équitation učitelj jahanja

escrime [ɛskrim] féminin mečevanje

escrime au sabre sabljanje
escrime au fleuret mečevanje s floretom
poule féminin d'escrime runda mečevanja
tournoi masculin d'escrime turnir v mečevanju
faire de l'escrime mečevati se, gojiti mečevanje
moniteur d'escrime učitelj mečevanja

étude [etüd] féminin učenje, uk, študij, šolanje, študiranje, čas študiranja; preučevanje, raziskovanje; znanje, učenost; študija, razprava; pretvara, umetničenje; musique etuda; študija (v upodabljajoči umetnosti); delovna soba; učilnica, čas učenja v učilnici; odvetniška pisarna; klientela, praksa; pluriel pripravljalna dela, študije

étude de notaire, d'avocat notarska, odvetniška pisarna
études des marchés raziskovanje tržišč, konjunkture
études primaires, secondaires šolanje v osnovni, srednji šoli
études supérieures, universitaires visokošolski, vseučiliški študij
bourse féminin d'études štipendija
cabinet masculin d'études delovni kabinet
camarade masculin d'études študijski tovariš
certificat masculin d'études odhodno, zaključno spričevalo
dessinateur masculin d'études projektant risar
homme masculin d'étude učenjak
maître masculin d'étude pomožni učitelj; nad

Eubūlidēs -is, m (Εὐβουλίδης) Evbulid,

1. grški kipar: Plin.

2. dialektik iz Mileta, Demostenov učitelj: Ap.