Franja

verížen (-žna -o) adj.

1. della, di catena:
verižni člen anello della catena

2. a catena:
mat. verižni račun calcolo a catena
teh. verižno gonilo trasmissione a catena
verižno trčenje tamponamento a catena
trg. verižna trgovina commercio a catena
fiz. verižna jedrska reakcija reazione a catena
kem. verižna molekula molecola a catena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrt. verižna petlja punto catenella
lit. verižna rima rima incatenata
hist. verižna srajca cotta di maglia, giaco
teh. verižni boben tamburo della catena
agr. verižni izkopalnik estirpatore a catena
verižni napenjalnik tiracatena
filoz. verižni sklep sorite
verižni ščitnik copricatena
strojn. verižni zobnik rocchetto per catena
verižno kolo ruota a impronte

verížen en forma de cadena ; kem en cadena

verižni kadilec fumador m empedernido
verižni račun regla f conjunta
verižna reakcija reacción f en cadena
verižna trgovina comercio m por intermediarios

verižn|i (-a, -o) Ketten- (brod die Kettenfähre, kadilec figurativno der Kettenraucher, most die Kettenbrücke, ples der Kettentanz, pogon tehnika der Kettentrieb, das Kettengetriebe, der Kettenantrieb, prijemalnik der Kettengreifer, rezkalni stroj die Kettenfräsmaschine, sklep der [Kettenschluß] Kettenschluss, transporter der Kettenförderer, brana die Kettenegge, trgovina der Kettenhandel, zgradba die Kettenstruktur, žaga die Kettensäge)
verižno kaditi kettenrauchen

víno wine

čisto víno unmixed wine
novo (mlado) víno new wine
buteljčno víno bottled wine
suho víno dry wine
sladko víno sweet wine
z vodo mešano víno wine mixed with water
palmovo víno palm wine
ribezljevo víno currant wine
črno víno red wine
kuhano víno mulled wine
peneče se víno sparkling (ali effervescent) wine
močno víno heady (ali full-bodied) wine
izbrana vína choice wines pl
ponarejeno víno adulterated wine
žlahtna vína vintage wines pl
víno (naravnost) iz soda wine from the wood
letnica vína vintage
vrsta vína kind of wine
aroma vína bouquet
moč vína body of a wine
usedlina vína lees pl
okus po vínu vinous flavour
pokušnja vína wine tasting, wine sampling
pokuševalec vína winetaster
desertno víno dessert wine
namizno víno (navadno víno) table wine
maloprodaja vína retail wine trade
trgovina z vínom wine trade, wine business
trgovec z vínom wine merchant, wine dealer
poznavalec vína connoisseur of wine, oenologist
ponarejeválec (ponarejanje) vína adulterator (adulteration) of wine
(velik) pivec vína winebibber, pogovorno slabšalno wino
steklenica za víno wine bottle
to víno gre v glavo this wine goes to the head
víno mi prija wine agrees with me
víno mu je stopilo v glavo the wine has gone to his head
ojačiti víno z dodatkom alkohola to fortify a wine
naliti komu čistega vína (figurativno) to tell someone the plain truth

vólna wool

česana vólna combing wool
lesna vólna woodwool
neprana vólna wool in the grease
pletilna vólna knitting wool
surova vólna natural wool
vólna za vezenje Berlin wool
bala vólne (240 funtov) bale of wool, woolpack
blago iz čiste vólne all-wool material (ali cloth)
klobčič vólne a ball of wool
borza, tržišče za vólno VB wool hall
česanje vólne wool combing
grebenanje vólne wool carding
letni donos vólne ekonomija (wool) clip
kosem vólne (wool) flock
industrija vólne woollen manufacture
predilnica vólne woollen mill
odpadki vólne wool waste
proizvajalec vólne woolgrower
proizvodnja vólne woolgrowing
trgovec z vólno wool stapler, dealer in wool, wool merchant, woollen draper
trgovina z vólno wool trade

vólna laine ženski spol ; lainage moški spol , toison ženski spol

angorska volna laine angora (ali mohair)
čista volna pure laine
kašmirska volna laine de cachemire
klobčič volne pelote ženski spol de laine
volna za krpanje laine à repriser
lesna volna laine de bois
merino volna laine mérinos
mikana volna laine peignée
ovčja volna laine de mouton
pletilna volna laine à tricoter
snažilna volna laine de nettoyage, bourre ženski spol (ali étoupe ženski spol) de nettoyage
steklena volna laine de verre
umetna volna laine artificielle
vigonjska volna laine de vigogne
trgovina z volno lainerie ženski spol
predilnica volne filature ženski spol de laine, lainerie ženski spol

vólna lana f

česana (lesna, umetna, surova) volna lana peinada (madera, artificial, en bruto)
volna merino lana f merina, merino m bruto
kašmirska (stektena) volna lana de Cachemira (de vidrio)
volna za pletenje estambre m
prodajalna volne lanería f
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
trgovina z volno comercio m de lanas
trgovec z volno lanero m
predilnica volne hilandería f de lana

volnén woollen; wool(-); (nogavice) worsted

volnéni atlas (tkanina) woollen satin
volnéno blago woollen material (ali cloth), wool drapery, woollen articles (ali goods pl)
trgovec z volnénim blagom wool draper
trgovina z volnénim blagom wool drapery
volnéna jopica jersey
volnéna obleka woollen clothing
volnéna odeja woollen (ali wool) blanket
volnéna preja woollen yarn; worsted
volnén sukanec woollen yarn

vzéti to take

vzéti si čas to take one's time
vzéti si dopust to take a holiday; to get leave of absence
vzéti (jemati) čas to take up time
vzéti koga v avto to give someone a lift
vzéti eno z drugim to take one thing with another
vzéti v posest to take possession of
vzéti si k srcu to take (something) to heart
vzéti v presojo, v pretres to discuss, to examine
vzéti slovo od to take leave of
vzéti v poštev, v račun to take into account (ali into consideration)
vzéti (smatrati) kaj za samoumevno to take something for granted
vzéti na poskušnjo to take on trial; (ali trgovina on approval)
vzéti (v najem) stanovanje to take a flat
vzéti komu mere za obleko to measure someone for a suit, to take someone's measurements, za obutev to take someone's foot measurements
vzéti (kupiti) vozovnico to take a ticket
vzéti taksi to take a taxi
vzéti na znanje to take notice of
vzéti v najem, v zakup to rent
vzéti koga v službo to engage someone, to take someone into one's service
vzéti strup (zastrupiti se) to take poison
vzéti na kredit to take on credit
vzéti posojilo to raise a loan
vzéti koga za svojega (posvojiti) to adopt someone
vzéti v roke to take in one's hands
vzéti za zlo to take amiss, to take in bad part
vzéti pod streho (koga) to lodge, to take in, to shelter, to give shelter
vzéti nazaj to take back
vzéti življenje takšno, kot je to take the rough with the smooth
narazen vzéti to take apart, to take asunder
vzéti kaj za sveto resnico to take something for gospel truth
vzéti si življenje to take one's (own) life, to commit suicide
vzemi ali pa pusti! take it or leave it!
vzemi dežnik s seboj! take your umbrella!
vzemi to resno! take it seriously!
kakor se vzame (figurativno) that depends
vrag vzemi to! deuce take it!
vzela sta se they got married
tega si ne pustim vzéti I insist on it
vzemi se skupaj! (pridi spet k sebi!) be yourself!
vzemite se skupaj! (figurativno) pull yourself together!
vzemite me s seboj! take me along!
vse so mu vzeli they took everything from him

vzhod² [ò] moški spol (-a …) geografija der Osten
vzhod in zahod Ost und West
Bližnji vzhod der Nahost, der Nahe Osten
Daljni vzhod der Fernost, der Ferne Osten
Srednji vzhod der Mittlere Osten
na vzhod nach Osten
na vzhodu im Osten
na Bližnji/Daljni vzhod nach Nahost/Fernost
na Bližnjem/Daljnem vzhodu in Nahost/Fernost
z Bližnjega/ Daljnega vzhoda nahöstlich/fernöstlich
od vzhoda proti zahodu ostwestlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
trgovina med vzhodom in zahodom der Ost-West-Handel
proti vzhodu ostwärts
obrniti proti vzhodu gradbeništvo, arhitektura osten
obrnjenost proti vzhodu die Ostung
z vzhoda aus dem Osten
trgovina z vzhodom der Osthandel

vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

zapírati to close, to shut; to lock up; (v zapor) to imprison, to arrest; to incarcerate; to commit to prison, to take into custody

zapírati se to shut, to close
se ta vrata zapirajo s ključem? does this door lock?
trgovina se zapira ob šestih the shop closes at six
zapiramo! (v parku, muzeju ipd.) we're closing!, it's closing time!, all out!

zapŕt (vrata) fermé (à clef), clos ; (človek, žival) enfermé ; medicina constipé

vase zaprt renfermé, peu communicatif, trop réservé, taciturne
biti zaprt (v šoli) être en retenue, familiarno avoir une colle
biti zaprt (v zaporu) être en prison, être détenu (ali emprisonné), faire de la prison
imeti zaprto (trgovina) être fermé

zastájati (-am) | zastáti (-stánem) imperf., perf.

1. fermarsi; rimanere indietro, ristagnare:
grižljaj mu je zastal v grlu il boccone gli si fermò in gola

2. arrestarsi, andare a rilento; ristagnare:
zaradi splošne krize trgovina zastaja il commercio ristagna a causa della crisi generale

3. indolenzirsi, intorpidirsi:
od sedenja so mu noge zastale le gambe gli si indolenzirono dallo stare seduto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dih mu zastaja od groze il fiato gli si mozza in gola dallo spavento
pren. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih raccontare così suggestivamente da lasciare gli ascoltatori col fiato sospeso
pren. kri mu je zastala v žilah il sangue gli si gelò nelle vene
pren. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo lavora il meno possibile
pren. v njegovem žepu zastane marsikateri bankovec nelle sua tasche finiscono tanti bigliettoni

zaščítiti to protect (pred from); to shelter; to safeguard; to shield (pred against); vojska to cover

s carinami zaščitena industrija (trgovina) protected industry (trade)

zelenjáven (-vna -o) adj. di, della verdura; di verdure; di, degli ortaggi:
zelenjavne jedi piatti di verdura
zelenjavna trgovina negozio di verdure
gastr. zelenjavna kremna juha vellutata
zelenjavna pita erbolato
zelenjavni nasad ortaglia

zelenjavn|i (-a, -o) Gemüse- (sok der Gemüsesaft, vrt der Gemüsegarten, enolončnica der Gemüseeintopf, greda das Gemüsebeet, juha die Gemüsesuppe, plošča die Gemüseplatte, trgovina die Gemüsehandlung, tržnica der Gemüsemarkt)

zráven

A) adv.

1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio

2. (izraža udeleženost pri čem)
biti zraven esserci, esser presente, entrarci
biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
pog. priti zraven unirsi, associarsi
pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente

3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca

B) zráven prep. (z rodilnikom)

1. accanto a, vicino a:
tukaj zraven zida qui accanto al muro

2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti

zunánji extérieur, externe; étranger

zunanje ministrstvo ministère moški spol des Affaires étrangères
zunanja politika (trgovina) politique extérieure (commerce extérieur)
za zunanjo uporabo pour usage externe
zunanji svet monde extérieur
zunanja rana blessure ženski spol externe
zunanji videz les apparences ženski spol množine