-
οἶν-οψ, οπος, ὁ, ἡ, ep. οἰν-ωπός 3 in 2, poet. οἰν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ (ὄπωπα) 1. vzhičen, navdušen. 2. iste barve kot vino, rdeč (rumen) kot vino, temnordeč, temen, temnozelen (grm).
-
ὀρφναῖος 3 poet. temen, mračen.
-
σκιόεις 3 (σκιά) senčnat, osojen, temen, hladen.
-
σκοτεινός 3, σκοταῖος 3 in 2 σκότιος 3 (σκότος) 1. temen, mračen, v temi, v mraku κατέβαινον σκοταῖοι, τὸ σκοτεινόν tema. 2. a) skrivaj γείνατο; b) slep; c) neumeven, nerazumljiv.
-
σκοτο-μήνιος 2 (μήνη) brez luninega svita, temen νύξ.
-
σκοτώδης 2 (εἶδος) temen, mračen.
-
σκῦτος, ους, τό [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skūra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.
-
τάρβος, ὁ ταρβοσύνη, ἡ [Et. iz tergw, lat. torvus, temen, mračen] strah, bojazen, boječnost, plašnost.
-
τυφλός 3 [Et. kor. dhubh, nem. taub; istega korena dumm (stvn. tumb); prv. pom. slabega uma] 1. act. slep, zaslepljen, topoglav. 2. pass. skrit, neviden, temen, mračen, tajen, neopažen, zamašen, τὰ τυφλὰ τοῦ σώματος hrbet.
-
φαιός 3 črnkast, temen, siv.
-
гробовой groben;
г. голос temen in zamolkel glas;
до гробовой доски do groba;
гробовая тищинй grobna tišina
-
чернеться črniti se;
в дали чернеется лес v daljavi je videti temen gozd