Franja

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

rog¹ [ó] moški spol (-a, -ova, -ovi) živalstvo, zoologija das Horn
material: naravni rog Naturhorn
figurativno rog obilja das Füllhorn, Wunderhorn
podoben rogu hornartig
figurativno natakniti roge komu (jemandem) Hörner aufsetzen, (jemanden) hörnen
figurativno pokazati roge komu (jemandem) die Hörner bieten
figurativno tema je kot v rogu es ist stockdunkel/pechfinster
ugnati koga v kozji rog (jemanden) ins Bockshorn jagen, in die Enge treiben

róg horn

jelenov róg antler
lovski róg hunting horn, bugle
róg obilja the horn of plenty, cornucopia
trobiti na róg to blow the horn
tema je kot v rógu it is pitch-dark
róge pokazati (figurativno) to show one's horns, to resist, to show resistance
trobiti v isti róg (figurativno) to sing the same song (ali tune); to act in concert
róge nastaviti (možu) to cuckold
nositi rógove (mož) to be cuckolded
ugnati koga v kozji róg (figurativno) to drive someone into a corner, to corner someone, to stalemate someone, to stymie (ali to stimy) someone, to intimidate someone
njega ne uženeš lahkó v kozji róg he does not scare easily
zgrabiti bika za róge (figurativno) to take the bull by the horns

róg corne ženski spol ; (glasbilo) cor moški spol , clairon moški spol ; (jelenov) bois moški spol de cerf

lovski rog cor de chasse
pivski rog corne à boire
rog od udarca bosse ženski spol
rog izobilja corne d'abondance
nasaditi rogove (soprogu) (figurativno) faire porter des cornes à son mari, faire son mari cocu
suniti z rogovi donner des coups de cornes
trobiti na rog sonner (ali jouer) du cor
trobiti na isti rog emboucher la même trompette, chanter sur le même ton
koga v kozji rog ugnati intimider quelqu'un, acculer quelqu'un, avoir raison de quelqu'un
zgrabiti bika za rogove (figurativno) prendre le taureau par les cornes, prendre de front les difficultés
tema je kot v rogu il fait noir comme dans la gueule d'un loup (ali comme dans un four)

róg (-a) m

1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
pren. tema kakor v rogu buio fitto

2. muz. corno:
angleški rog corno inglese
krilni rog flicorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
rog za smodnik corno per polvere da sparo
rogova polmeseca i corni della luna
lovski rog corno da caccia
polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
rog od udarca corno, bernoccolo
pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
geogr. Afriški rog Corno d'Africa
rog kopita (roževina) sostanza cornea
anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
navt. rog za meglo corno da nebbia
rog (nos)
nakovala il corno dell'incudine

róg cuerno m , (volovski tudi) asta f ; (bikov) pitón m ; glas trompeta f

lovski rog trompa f de caza
signalni rog clarín m, (hupa) bocina f
Zlati rog el Bósforo
rog izobilja cuerno de abundancia
nasaditi rogove (soprogu) (fig) poner cuernos al marido
pokazati rogove (fig) sacar los cuernos
suniti z rogovi cornear, dar cornadas
trobiti na rog tocar la trompeta (ali la trompa ali la corneta)
trobiti v isti rog s kom (fig) ir de acuerdo con alg; estar en connivencia con alg; simpatizar con alg
tema je kot v rogu no se ven dos dedos de la mano

similitude [-tüd] féminin podobnost, sličnost

il n'y a aucune similitude entre ces deux objets nobene podobnosti ni med tema predmetoma

simul, stlat. semul, semol (= simile; gl. simitu; prim. facul = facile, simulter = similiter)

I. adv. obenem, hkrati, skupaj, s/z, ob istem času, vred: „una“ locum, „simul“ vero spatium (čas) designant Char., partu duos peperit simul Pl., foras simul omnes proruunt se Ter., hos, qui simul erant missi, fallere Ci., cum simul P. Rutilius venisset Ci., cum simul essemus complures dies Ci. skupaj, cum eo colloquitur, simul commonefecit C., Camillus trium simul bellorum victor L., multa simul moliri S., simul Aeneae Latinoque bellum intulerat V., cum decem simul Athenis aetas una tulerit (sc. oratores) Q.; v zvezi z unā: simul bibere una Pl.; s cum: quis hic intus erat tecum simul Pl., neque enim assentior iis qui haec nuper disserere coeperunt, cum corporibus simul animos interire atque omnia morte deleri Ci., nobiscum simul moritura omnia Ci., una fui; testamentum Cyri simul obsignavi cum Clodio Ci.; z unā in obenem secum: i mecum una simul Pl., de istac simul consilium nolo capere una tecum Ter.; pesn. in poklas. s samim abl.: Sil., te dicere possum … simulque vos, Tibule et Servi, simul his te, candide Furni H. s tema, z njima, simul his dictis V., simul nobis habitat O., quos (sc. ludos) pontifices et augures et quindecimviri septemviris simul et sodalibus Augustalibus ederent T.; pri pt.: simul verbis increpans L., simul hoc dicens V., simul fugiens V.; z et = tudi, et … et, -que, atque (ac), redkeje z etiam, quoque, autem: simul et conficiam Pl., simul et ostendi Ci., simul et patres L., quod in invidia res erat, simul et a Nimidis obsecrati S., simul et qualis sit (sc. res publica) et optimam esse ostendam Ci., simul inflatus exacerbatusque L., flebat simul mortuos vivosque Cu., Maecenas advenit atque Cocceius Capitoque simul Fonteius H., simul eorum … clamor fremitusque oriebatur aliique aliam in partem perterriti ferebantur C., eximio simul honoribus atque virtutibus L., pulvere simul ac sudore Cu., in speciem simul ac terrorem S., cogitare optima simul ac deterrima Q., simul lassitudine, fame etiam L., velut dis quoque simul cum patria relictis L., salve, simul autem vale Pl. Posebne zveze: simul … simul obenem … in, kakor … tako, tako … kakor, in … in, deloma … deloma: increpando simul temeritatem, simul ignaviam L., volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., simul ipse, simul … Achates V., simul gratias agit, simul gratulatur Cu., simul terrā, simul mari bellum impellitur T., trepidam urbem ac simul atrocitatem recentis sceleris, simul veteres Othonis mores pavens T.; tako tudi simul et … simul et in … in: simul et a classe … simul et terrestris exercitus … L.; poseb. simul … simul ut in … in da, deloma … deloma da, simul … simul ne in … in da ne, deloma … deloma da ne: in castra venerunt simul, ut dicebatur, sui purgandi causā … simul ut … impetrarent Ci., simul concordiae causā, simul ne … L.; tako tudi simul ut … simul L., simul ut … simul ut L., simul ut … simul ne L.; simul quod … simul quod in (deloma) ker … in (deloma) ker: L., tudi simul … simul quod L.; le v drugem členu simul ut L., Cu. ali simul ne L. ali simul quod L. —

II. conj. (v neodvisnem govoru večinoma ind. pf.) brž ko, takoj ko, kakor hitro, čim: hic simul argentum repperit Ter., simul limen intrabo, illi extrabunt illico Afr. ap. Non., simul inflavit tibicen Ci., nostri, simul in arido constiterunt … in hostes impetum fecerunt C. simul instrui aciem videre, et ipsi procedunt L., simul consul de hostium adventu cognovit, et ipsi hostes aderant S. toliko da … že tudi, vos Caesarem … militiā simul fossas cohortes abdidit oppidis … Pierio recreatis antro H., quod simul eversum est, fragor aethera terruit ipsum O., duo tempora messis, Taygete simul os terris ostendit honestum … aut … ubi … V., simul a fronte est … rarior aër factus … continuo fit uti … Lucr., simul cognovit vocem laudari suam, cupide advolavit Ph.; veznik okrepljen s primum: simul primum magistratu abiit L. brž ko; večinoma je veznik, zlasti v klas. prozi, združen z atque (ac), kar se pogosto zapisuje kot ixpt. simulac, simulatque (z enakim pomenom, ki ga ima veznik simul sam): Pl. idr., quid, quod, simul ac mihi collubitum est, praesto est imago? Ci., ut, simul ac posita causa sit, habeant, quo se referant Ci., e quibus alter, simulatque de Caesaris … adventu cognitum est, ad eum venit C., simulac potuit, ad Antipatrum se recepit N., hic, simulatque imperii potitus est, persuasit Lacedaemoniis N., quam (sc. Didonem) simul ac tali persensit peste teneri … talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., quod simulac sensere, ruunt O.; okrepljeno s primum: simul ac primum ei occasio visa est Ci., cum M. Cato … denuntiaret delaturum se nomen eius, simul ac primum exercitum dimisisset Suet.; redko je simul ut (= simulac): Tit. ap. Prisc., omne animal, simul ut orsum est, se ipsum diligit Ci., simul ut videro, dicam Ci.; sumljiva zveza je simul ubi (= simul ut): L. (4, 18), ki je v novejših izdajah ne najdemo.

smér (-í) f

1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo

3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio

4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo

snov² ženski spol (-i …)

1. (tema) der Stoff, das Thema (diskusijska Diskussionsstoff, Diskussionsthema, za pogovor Gesprächsstoff, Gesprächsthema); literarna ipd.: der Stoff, das Sujet (legendna Legendenstoff, za roman Romanstoff)
primeren kot književna snov literaturfähig

2. (predmet) die Materie (težavna eine schwierige)
obvladati snov die Materie beherrschen

3.
učna snov der Lernstoff, Lehrstoff, Unterrichtsstoff

4.
snov za konflikte der Konfliktstoff, das Konfliktpotential

sombra ženski spol senca; senčna podoba, prikazen; videz; bikoborba senčna stran arene; madež; dovtipnost; prikupnost, gracioznost; senčenje

entrada de sombra (bikob) vstopnica za senčno stran v areni
no es ni sombra (de lo que era) še senca tega ni (kar je nekoč bil)
estar a la sombra v senci biti; fig v zaporu biti
hablar con sombra dovtipno, zanimivo govoriti
hacer sombra senco metati
desconfiado hasta de su sombra lastne sence se bati, skrajno nezaupljiv biti
poner a la sombra zapreti v ječo
tener (buena) sombra duhovit biti; srečo imeti
tener mala sombra zoprn biti, neduhovit (puhel) biti; smolo imeti
¡ni por sombra! še v sanjah ne!
sombras pl tema

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

spis¹ moški spol (-a …)

1. (sestavek) die Schrift (hujskaški Hetzschrift, polemični Kampfschrift, Streitschrift, v odgovor Gegenschrift, Erwiderungsschrift, propagandni Propagandaschrift, Schimpfschrift, sramotilni Schmähschrift, zasmehovalni Spottschrift)

2. literarno delo: die Schrift (mladinski Jugendschrift, nabožni Erbauungsschrift, posamični Einzelschrift, spominski Erinnerungsschrift)
zbrani spisi gesammelte Schriften
izbrani spisi ausgewählte Schriften

3. (šolski sestavek) der Aufsatz, Schulaufsatz (na dano temo Problemaufsatz)
tema za spis das Aufsatzthema
zvezek za spise das Aufsatzheft

stockdunkel temen kot v rogu; es ist stockdunkel tema je kot v rogu

stockfinster: es ist stockfinster tema je kot v rogu

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

svetlôba (-e) f luce (tudi fiz. ), chiaro:
oddajati, razprševati svetlobo emanare, disperdere la luce
svetloba in tema la luce e le tenebre
dnevna, jutranja svetloba la luce del giorno, la luce mattutina
naravna, umetna svetloba luce naturale, artificiale
sončna svetloba la luce del sole
hitrost svetlobe la velocità della luce

šláger (-ja) m star. (popevka) canzone, canzonetta;
najnovejši časopisni šlager tema ricorrente, di attualità; tormentone
šlager leta (o filmu, knjigi itd.) film, spettacolo di successo, di cassetta; libro di successo, bestseller

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

tabú (-ja)

A) m tabù:
prekršiti tabu violare un tabù
jezikovni, moralni, verski tabu tabù linguisico, morale, religioso

B) tabú adj. inv. tabù:
tabu tema argomento tabù