Franja

múšji de mosca

mušja teža (boks) peso m mosca

najmanjš|i (-a, -e) der/die/das kleinste, geringste ➞ → majhen
kar najmanjši geringstmöglich, kleinstmöglich, möglichst klein/gering
Mindest- (znesek der Mindestbetrag, odškodnina die Mindestentschädigung, možna mera das Mindestmaß, teža tovora die Mindestfrachtmenge, vsebnost der Mindestgehalt, kazen die Mindeststrafe)
najmanjša vrednost der Tiefstwert
do najmanjše podrobnosti bis ins kleinste
ne imeti niti najmanjšega razloga nicht die leiseste Veranlassung (haben)
ne imeti niti najmanjšega pojma keinen blassen Schimmer haben
ne imeti niti najmanjšega upanja nicht die geringste Hoffnung haben
najmanjši skupni večkratnik matematika kleinstes gemeinsames Vielfaches, das k. g. V.

najnižj|i (-a, -e) der niedrigste; Mindest- (znesek der Mindestbetrag, kazen die Mindeststrafe, dovoljena hitrost die Mindestgeschwindigkeit, obdavčitev die Mindestbesteuerung, predpisana teža das Mindestgewicht, zahteva die Mindestforderung); Tiefst-, Tief- (temperatura die Tiefsttemperatur, cena der Tiefstpreis)
najnižji možni znesek der Kleinstbetrag

najvišj|i (-a, -e) der/die/das höchste, po legi: höchstgelegen
najvišji možni höchstmöglich
drugi najvišji der zweithöchste
Höchst-, Maximal-, Meist- (dosežek die Höchstleistung, nivo vode die Höchstflut, der Höchststand, odmerek die Höchstdosis, Maximaldosis, znesek der Höchstbetrag, ponudba das Meistbot, Meistgebot, cena der Höchstpreis, hitrost Höchstgeschwindigkeit, kazen die Höchststrafe, kakovost die Höchstqualität, poraba der Höchstverbrauch, tarifa der Höchstsatz, Höchsttarif, temperatura die Höchsttemperatur, teža das Höchstgewicht)
najvišja modrost figurativno der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
najvišji po rangu ranghöchst

nasipn|i (-a, -o) Schütt- (lijak der Schüttrichter, drča die Schüttrinne, gostota die Schüttdichte, kurjava die Schüttfeuerung, teža das Schüttgewicht, višina die Schütthöhe)
nasipna brežina die Dammböschung

nazivn|i (-a, -o) tehnika Nenn- (tok der Nennstrom, vrednost der Nennwert, mera das Nennmaß, moč die Nennleistung, napetost die Nennspannung, teža das Nenngewicht, področje der Nennbereich, obratovanje der Nennbetrieb)

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

nečíst (-a -o) adj.

1. sporco; inquinato (aria); bastardo (razza); impuro

2. disonesto, cattivo

3. rel. impuro; immondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti nečiste račune avere ancora conti da regolare
šport. nečisti boks boxe fallosa
nečista (bruto)
teža peso lordo
kem. kemično nečista snov materia chimicamente non pura
lit. nečista rima rima impura
rel. nečista žival animale impuro

net³ [net] pridevnik
ekonomija neto, čist

net price neto cena
net profit čisti dobiček
net balance čisti saldo
net proceeds čisti iztržek, čisti dohodek
net weight čista teža
net yield čisti donos, čisti dohodek

net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev

neto net

neto cena net price
neto dobiček net profit
neto iztržek net proceeds pl
neto donos, dohodek net yield
neto teža net weight
neto plača (po vseh odtegljajih) (pogovorno) take-home pay

neto čist, snažen; neto

beneficio neto čisti dobiček
peso neto neto, (čista) teža
neto m neto (znesek)

néto net:

neto dobiček (plača, produkt, teža) bénéfice moški spol (salaire moški spol, produit moški spol, poids moški spol) net

néto adv. trg., ekon. netto, al netto:
neto znesek netto
neto teža peso netto
neto izračunani prejemki entrate al netto
ekon. neto produkt prodotto netto
trg. bruto za neto lordo per netto

néto neto

neto dobiček (donos, plača, teža, znesek) beneficio m (producto m, salario m, peso m, importe m) neto

nezadost|en [è,ô] (-na, -no) unzureichend, ungenügend; insuffizient, mangelhaft; (nezadovoljiv) unzulänglich; Unter- (produkcija die Unterproduktion, teža das Untergewicht, funkcija Unterfunktion, delovanje ščitnice Schilddrüsenunterfunktion)
nezadostno … unter-
(oskrbljen unterversorgt, zaseden unterbesetzt, z nezadostno težo untergewichtig)
nezadostna izobrazba die Halbbildung

normálen normal

on ni čisto normalen está tocado de la cabeza; no está en sus cabales
normalen delovni dan jornada f (de trabajo) normal
normalen format tamaño m normal
normalna hitrost velocidad f normal
normalna teža peso m tipo
normalna velikost tamaño m normal, (obleka) talla f corriente
normalen mera medida f normal
normalno stanje estado m normal
normalni (železniški) tir vía f (Arg trocha f) normal

normaln|i (-a, -o) Normal- (atmosfera die Normalatmosphäre, elektroda kemija die Normalelektrode, element elektrika das Normalelement, mera das Normalmaß, oblika die Normalform, raztopina kemija die Normallösung, ura die Normaluhr, velikost die Normalgröße, teža das Normalgewicht, razmere množina Normalbedingungen množina, bencin das Normalbenzin, format das Normalformat, objektiv das Normalobjektiv, profil das Normalprofil, tir die Normalspur, ton der Normalton, stanje der Normalzustand)

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

običaj|en (-na, -no) gewöhnlich, gewohnt, üblich (v deželi landesüblich, v jeziku sprachüblich, v kraju ortsüblich, na tržišču marktüblich, v panogi branchenüblich, pri sodišču gerichtsüblich, bančno banküblich, trgovsko handelsüblich); gängig (trgovsko - blago handelsgängig, marktgängig); (ki je v navadi) gebräuchlich, eingebürgert; (tradicionalen) herkömmlich; Normal- (velikost die Normalgröße, teža das Normalgewicht, kakovost die Normalgüte); tehnika Regel- (izvedba die Regelausführung)
postati običajen sich einbürgern
na običajen način in gewohnter Weise
tabela običajnih najemnin der Mietspiegel