Franja

hrást oak, oak tree

črni hrást (črnika) holm oak
trden kot hrást sturdy (ali steady) as an oak

imaginable ki se da izmisliti, predstavljiv

lo más sólido imaginable kar se da trden

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

infrangibile agg. nezdrobljiv, nezlomljiv (tudi pren.):
vetro infrangibile nezlomljivo steklo
proposito infrangibile trden namen

inquebrantable

resolución inquebrantable kot skala trden sklep

in-victus 3 (in [priv.], vincere) nepremagan, nepremagljiv, neubranljiv, neustavljiv, nezadržen, neukrotljiv, neporušen, neporušljiv, neomajen, neodoljiv: vir, civis Ci., dux O., Hannibal N., ipsum Hannibalem armis etiam tunc invictum (luxuries) voluptate vicit Ci., uxor invicti Iovis esse nescis H., exercitum invictum ex Caesaris militibus confecit Ci., (equus Troianus) tot invictos viros tulit Ci., vindemiator invictus H. ki mora imeti zadnjo besedo, invictissimus imperator Ci., thesauri sui fidelissimus invictissimusque custos Aug., invictissima arx T. V različnih skladih, in sicer: z log. subj.: invictus civibus hostibusque L., corpus invictum a labore Ci. ali a vulnere O. ki ne podleže naporu, rani, invictus ab hostibus S.; s samim abl.: ambo invicti certamine cursūs O. v teku, cursu invictus Echion O., luctando pugnandoque invictus Q., viribus i. V., virtute et formā invictissimus Pl., Hannibal armis invictus L., i. ferro Iust., vir humanā ope i. Vell., labore, vigiliā, periculo invictus (ki ne podleže, ki ga ne premaga) Vell.; z in z abl.: spartum in aquis marique i. Plin. ki se ne pokvari, in equestribus proeliis et in pedestri pugna immobiles atque invictissimi milites Arn.; z adversus (adversum): invictus adversum gratiam animus T. nepremagljiv = trden proti, lapis invictae adversus dura naturae Sen. ph.; s contra: contra omnes ictūs cute invictā Plin.; z ad: corpus invictum ad laborem L., ad vulnera O. (po drugih: a vulnere), ut ad devincenda regna invictus habebatur, ita … Iust.; z in z acc.: in hostem et in mortem invictus animus Iust.; enalaga: cuius nomen invictum permanserit Ci., invicta Cn. Pompei manus Ci., dextera bello i. V. metaf.: invicta defensio salutis meae Ci. neovrgljiva, animi invicti robur Ci. neuklonljiv, neupogljiv, invictus ab eā cupiditate (ab hostibus) animus L., i. fides, pietas Cu., adamas O., pectora invicto clausa adamante O. neprediren, i. necessitas Sen. ph., armorum felicitas Iust., ratio invicta et eo invictior, quod … Aug., invictissima veritas Aug.; subst. pt. pf.: invicta sibi quaedam civitas fecerat L. neke neprestopne meje.

karákter (-ja) m

1. carattere; indole:
omahljiv, trden karakter carattere instabile, volubile; carattere forte, energico

2. carattere, personalità forte:
drži besedo, je karakter è uomo di carattere, mantiene la parola
človek brez karakterja persona priva di carattere

3. publ. caratteristica, natura, tipo:
opisati karakter dela v posameznih poklicih descrivere il tipo di lavoro delle singole professioni
ukrepi s prisilnim karakterjem provvedimenti con carattere coercitivo

martillo moški spol kladivo, tolkač, bat, bet

martillo de herrador kovaško kladivo
martillo de orejas izvlačilec žebljev
pez martillo (riba) kladivnica
a macha martillo močan, trden

načel|en [ê] (-na, -no)

1. (v načelu) prinzipiell; grundsätzlich

2. (o načelih) Grundsatz-, Prinzipien- (spor der Prinzipienstreit, izjava die Grundsatzerklärung, odločitev die Grundsatzentscheidung, razprava die Grundsatzdebatte)

3. (principialen) prinzipiell; von Grundsätzen, mit Grundsätzen; (trden) prinzipienfest; (zvest načelom) prinzipientreu

natezn|i [é] (-a, -o) Spann-, Zug- (vijak die Spannschraube, armatura der Spannstahl, sila die Spannkraft, preizkus der Zugversuch, napetost die Zugspannung, obremenitev die Zugbelastung, Zugbeanspruchung, obveza der Zugverband, napoka der Zugriss, palica der Zugstab, sidro der Zuganker, trdnost die Zugfestigkeit, vez das Zugband)
natezno trden zugfest

obrabn|i (-a, -o) Verschleiß- (plast die Verschleißschicht, trdnost die Verschleißfestigkeit)
obrabno trden verschleißfest

odpor|en [ó] (-na, -no) widerstandsfähig; (trden, odporen proti obrabi) strapazierfähig; (obstojen) beständig; medicina widerstandsfähig, proti: gefeit (gegen) (tudi figurativno); -fest, -beständig, -sicher (za mraz winterfest, proti ognju feuerfest, obrabno verschleißfest, na pline gasfest, na radiranje radierfest, proti alkalijam alkalibeständig, alkalifest, proti bakterijam bakterienbeständig, proti drsenju rutschsicher, rutschfest, proti iztrgovanju rupffest, proti kislinam säurefest, säurebeständig, proti koroziji korrosionsfest, korrosionsbeständig, proti krizi krisenfest, krisensicher, proti lomu bruchfest, proti maščobam fettbeständig, proti moljem mottenecht, mottenfest, proti ognju feuersicher, feuerfest, proti olju ölfest, proti plesni schimmelfest, proti rji rostbeständig, proti staranju alterungsbeständig, proti suši dürreresistent, proti svetlobi lichtecht, proti tresljajem rüttelfest, erschütterungsfest, proti udarcem stoßfest, proti visoki temperaturi hochtemperaturfest, proti vlagi feuchtigkeitsbeständig, proti vremenskim vplivom wetterbeständig, wetterfest, proti zmrzali winterhart, tlačno druckfest, toplotno wärmebeständig, udarno schlagfest, v vročini warmfest)
biti odporen proti (einer Sache) widerstehen, resistieren, resistent sein, beständig sein

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

per-ennis -e (per in annus)

1. (po) vse (celo) leto trajajoč, ostajajoč, (celo)leten: militia L., aves Plin. stalne; neutr. kot adv. perenne (po) vse (celo) leto: Col.

2. metaf. trajen, stalen, stanoviten, neprestan, nenehen: Pl., V., Lucr., Pr., Sen. tr., Plin., Plin. iun., Amm. idr., stellarum cursūs perennes atque perpetui Ci., monumentum aere perennius H., thalamus ali adamas O. neporušen, trpežen, močan, trden, amnis Ci., L. ali aquae Ci. ali fons gloriae O. vedno tekoč, neusahljiv, vinum Col. držeče (ohranjajoče se), obstojno, virtus, loquacitas, animus in rem publicam Ci., perennem (predik. acc.) militiam facere L.; adv. perenniter stalno, vedno, večno: Cod. Th., Eccl.

Opomba: Pesn. abl. sg. perenne: O.

pretržn|i (-a, -o) [Abriß] Abriss-, Reiß-, Bruch-
pretržno trden reißfest

prímež (orodje) vice

trden, čvrst kot prímež as firm as a vice

prueba ženski spol po-, pre-skušnja; poskusni vzorec; dokaz; fotografija kopija; gledališče skušnja; merjenje (obleke); korekturna pola

prueba en contra protidokaz
prueba testifical, prueba testimonial dokaz po pričah
prueba final (šp) finale, finalno tekmovanje
prueba del fuego ognjena preizkušnja (v srednjem veku)
(prueba) negativa, positiva (fot) negativ, pozitiv
a prueba trden; na preskušnji
a prueba de agua nepremočljiv
a prueba de aire neprodušen
a prueba de bomba neprebojen
amigo a toda prueba preizkušen prijatelj
como (ali en) prueba de nuestro reconocimiento kot znak našega priznanja
de prueba zanesljiv
estar a prueba de biti zaščiten pred; nič si ne storiti iz
poner a prueba dati na preizkušnjo
pruebas pl (šp) tekme
pruebas de primeras (segundas) prve (druge) korekture

rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

par rang de taille po velikosti
par rang d'ancienneté po službenih letih
à son rang po vrsti
en rangs v strnjenih vrstah
en rang d'oignons v eni vrsti
officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
se mettre au rang de prištevati se k
prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj

re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι)ά stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.

roc [rɔk] masculin skala, skalovje

roc dur, ferme, insensible comme un roc trd, trden, brezčuten kot kamen
bâtir sur le roc (z)graditi na skali, figuré napraviti nekaj solidnega, trajnega