Franja

mogóče prislov perhaps

kolikor mogóče as much (ali as far) as possible
kako je to mogóče? how can that possibly be?
ti ne bi bilo mogóče priti jutri? couldn't you manage to come tomorrow?
mogóče je bolan he may be ill
nemogóče! no!, is it possible?; you don't say!
z njo ni mogóče živeti there's no living with her

mogóče adv.

1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

mórati devoir, falloir, être nécessaire; être forcé (ali contraint, obligé) de ali à faire quelque chose, être tenu de faire quelque chose

moratistran, oditi devoir partir (ali s'en aller), être obligé de partir (ali de s'en aller)
to moram narediti je dois le faire
to mora biti c'est obligé (ali forcé, nécessaire, inévitable)
če že mora biti si c'est nécessaire, s'il le faut
ona mora spati il faut qu'elle dorme, il lui faut dormir
ti bi to moral vedeti tu devrais le savoir

mordà | mórda adv.

1. forse; quasi:
morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
ali morda še kaj želite? desidera altro?

4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!

mrha samostalnik
1. grobo, lahko izraža pozitiven odnos (spolno privlačna ženska) ▸ bigeZa dobro mrho se ne ozirajo le moški. ▸ Egy jó bige után nemcsak a férfiak fordulnak meg.

2. izraža negativen odnos (škodoželjna, nesramna oseba) ▸ dög, szemétZmeraj mora biti tako, kot ti hočeš, mrha sebična. ▸ Mindig úgy kell lennie, ahogy te akarod, te önző dög.

3. izraža negativen odnos (o živali) ▸ gebe, girhes állatIn nenazadnje je tu konj, lena premajhna mrha, vzgojena, da izgublja. ▸ És nem utolsósorban itt van a ló, egy lusta, túl kicsi gebe, akit vesztésre tenyésztettek.

mudíti (zavlačevati) to delay, to detain, to retard, to slow down

mudíti se to tarry, to delay; (bivati) to stay, to dwell
ne mudi se the matter is not urgent, there is no hurry
mudi se mi I am in a hurry, I've no time to spare, I am pressed for time
ne mudi se mi tako zelo I am not in that much of a hurry
ne mudi se za to there's no hurry for it
ne mudi se tako strašno there's no tearing hurry
pri tem delu se rad mudim I like to take my time over this job
kam se ti tako mudi? what's your rush?
mudil seje dva meseca v Zagrebu he stayed for two months in Zagreb
mudíti se pri čem to linger over something

nagovoríti hablar a, irdigir la palabra a; arengar ; (na ulici) abordar (koga a alg)

nagovoriti z Vi (s ti) tratar de usted (de tú)

naj¹ členek

1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
naj bo po tvojem sia come vuoi tu

2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
kaj naj naredim? che fare?
ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

3. (za izražanje nujnosti) ○:
naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

6. (za izražanje namena) ○:
ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

7. (za izražanje dvomov) ○:
ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri

naj² konj.

1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
pusti ga, naj vpije lascialo gridare
dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

2. (v namernih odvisnikih) perché:
skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

4. (v pogojnih odvisnikih) se:
naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà

nalet|eti¹ [é] (-im) na kaj: stoßen auf (drug na drugega [aufeinanderstoßen] aufeinander stoßen), auftreffen (auf); čisto slučajno: stolpern über; (najti) (etwas) vorfinden, (einer Sache) begegnen
slabo naleteti schlecht ankommen (pri bei)
dobro naleteti es gut treffen, es gut getroffen haben
naleteti na ugoden odmev/na odobravanje Anklang finden
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
naleteti na pravega an den Richtigen kommen, (ki ti je kos) seinen Meister finden

nameníti (-im) | naménjati (-am)

A) perf., imperf.

1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno

napáčen wrong; false; incorrect

napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!

nápak wrong, wrongly, bad, badly; amiss

ni nápak! not bad!
nápak delati to do something wrong
nápak priti (biti nezaželen) to come amiss
nápak razumeti to misunderstand, to mistake
nápak uganiti, ugibati to guess wrong
ne bi bilo nápak zate (ne bi ti škodovalo) it would not be a bad thing for you
nekaj je nápak z njim there's something amiss with him
nápak stópiti (spotakniti se) to trip (čez, nad over)

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir

narediti dolgove contraer deudas
narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
narediti luč encender la luz
narediti posteljo hacer la cama
narediti prostor hacer sitio
tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
narediti sprehod dar un paseo
naredil se je bolnega se hizo el enfermo
kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer?

natvésti

natvésti komu kaj to tell someone a tale; pogovorno to bamboozle someone; to make someone believe something; to impose something upon someone
skušal ti je eno natvésti he was having you on
eno si mi natvezel you have been telling me a story
tega mi ne boš natvezel! pogovorno pull the other leg (ali the other one)!; tell me another!
njemu lahko kaj natvezeš he is easily imposed upon

náuk teachings pl, lesson, science, doctrine; precept; (zgodbe) moral

náuk o državi political science
náuk o kovinah science of metals
náuk o naravnem zdravljenju nature cure
náuk o razvoju (theory of) evolution
náuk o svetlobi optics pl, science of light
náuk o toploti theory of heat
náuk o valovanju wave mechanics pl
náuk o nastanku sveta cosmogony
náuk o zvoku acoustics pl
náuk o živalih zoology
náuk o živcih neurology
náuk o življenju biology
to bo zanj dober náuk this will be a wholesome lesson for him
to naj ti bo (služi) kot náuk za prihodnost take this as a warning to you for the future
dati komu dober náuk to teach someone a good lesson
povzeti náuk iz česa to draw a moral from something

náuk doctrine ženski spol ; enseignement moški spol , leçon(s) ženski spol (množine) , cours moški spol, (množina) , classe ženski spol ; morale ženski spol

krivi nauk doctrine erronée (ali hétérodoxe), hérésie ženski spol
krščanski nauk la doctrine chrétienne, instruction religieuse
nauk o razvoju (biologija) théorie ženski spol de l'évolution, transformisme moški spol
nauk o živalih zoologie ženski spol
naj ti bo to za nauk que cela te serve de leçon (ali d'enseignement), fais-en ton profit

náuk doctrina f ; lección f ; (pouk) instrucción f

kriv(i) nauk doctrina falsa (ali errónea)
nauk o razvoju (biol) teoría f de la evolución
naj ti bo to za nauk que esto te sirva de lección