Franja

Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:

1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.

2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.

3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.

4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet.

pallula -ae, f (demin. k palla) plašček: aut peri[i]t aurum aut conscissa pallulast Pl., quia tibi insuaso infecisti propudiosa pallulam Pl., Pl. ap. Fest., mea voluptas, attul[l]i eccam pallulam ex Phrygia tibi: tene tibi Pl., suspexisse dicitur dimotis pallulis caelum Suet.

palmipedālis -e (palmipēs) ki meri (velik) en čevelj in eno dlan: limen inferius altum palmipedale Varr., nam in clivosis, ubi terra decurrit, potes[t] palmipedalis deponi Col., eique funes praecinctura e transversis erant religati habentes inter se palmipedalia spatia Vitr.

pàltō -òa m gl. paleto(t)

parallèle [-lɛl] adjectif vzporeden (à z, k); figuré istosmeren; féminin, mathématiques vzporednica; masculin paralela, vzporedba; primera, primerjava

barres féminin pluriel parallèles bradlja (telovadno orodje)
deux droites féminin pluriel parallèles vzporedni premici
marché masculin parallèle de l'or vzporedni (t. j. ilegalni, črni) trg (borza) z zlatom
faire, établir un parallèle entre deux auteurs primerjati dva avtorja; masculin vzporednik

parri-cīda (star. tudi parri-cīdas: Tab. XII ap. P. F.) in pāri-cīda -ae, m, f (iz *pāsus (prim. gr. πηός, dor. παός = *pāsós) in caedere)

1. morilec (morilka) bližnjih sorodnikov; torej očetomorilec (očetomorilka): nisi forte magis erit parricida, si qui consularem patrem, quam si quis humilem necaverit Ci., Telegoni iuga parricidae H., consilia parricidae (= Avgustove hčere Julije) palam facta Plin. očetomorilski naklepi; morilec staršev: Sen. ph., Suet., Val. Max. idr., supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci.; detomorilec: p. liberûm (o Virginiju) L.; sestromorilec: (o Horaciju) Fl.; bratomorilec (o Jugurti): Fl.; atrib. bratomor(il)en, bratomorilski: parricidā nece Arn.; morilec sploh: p. civium Ci. morilec svobodnih državljanov, v pl. parricidae (sc. civium) S.; o morilcu (morilcih) državnega glavarja, očeta domovine (patris ali parentis patriae, npr. o morilcih Julija Cezarja): Ci., Val. Max., Aus.

2. metaf. morilec domovine = veleizdajalec, hudodelec, zločinec: p. patriae Ci., parricidae rei publicae S., Fl. (o pompejevcih), T. Vitellium hostem et parricidam vocantes T. (ker je odpadel od Otona); tudi svetokradljivec, svetoskrunec: sacrum sacrove commendatum qui clepsit rapsitque, parricida esto Lex ap. Ci. (De leg. 2, 22).

pauci-loquium -iī, n (paucus in loquī) malobesednost, redkobesednost (naspr. multiloquium): hoc, pauciloquium, rursum idcirco praedico, quia nullus usquam amator adeos[t] callide facundus, quae in rem [in]si[n]t sua[m] ut possit loqui Pl.

pavlinč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija das Pfauenauge
dnevni pavlinček Tagpfauenauge
lunin pavlinček Actias luna: der Mondfalter
nočni pavlinček der Pfauenspinner, Augenspinner, Saturnia: Nachtpfauenauge (mali Kleines Nachtpfauenauge, veliki Großes/Wiener Nachtpfauenauge)
rjavi pavlinček (beli T) der Nagelfleck
večerni pavlinček Abendpfauenauge
|
vodni pavlinček živalstvo, zoologija riba: der Schmetterlingsbuntbarsch

pecūliō -āre -āvī -ātum (pecūlium) z zasebno imovino (lastnino), z zasebnim imetjem (premoženjem) obdariti: scelus tu pueri's: atque ob istanc rem ego aliqui[t] te peculiabo Pl.; pt. pf. pecūliātus 3

1. ki ima zasebno imovino: servus Icti.

2. imovit, premožen, bogat: Balbus quaestor … traiecit sese in regnum Bogudis plane bene peculiatus Asin. Poll. in Ci. ep., libertus satis p. Ap.

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

per-cōgnōscō -ere (-nōvī) -nitum (per in cognoscere) natančno, dobro spozna(va)ti: utrosque per[co]gnovi[t] probe Pl., legem habere naturae non ignotam, etiamsi nondum percognitam Plin., Germania multis postea annis nec tota percognita est Plin., litus id Germaniae … percognitum nuper Plin.

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. — Od tod adj.
a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.

píčica dot; jot

še za píčico ne not a jot
niti píčice ne odstopim od svojih zahtev I won't give up one iota of my demands
do píčice natančno to the letter; to a T
loviti píčice na i (biti pretirano natančen) to dot the i's and cross the t's

piscātus -ūs, m (piscārī)

1. ribolov, ribarjenje, ribičija: piscatum hamatilem et saxatilem Pl., Ci., Neptuno non cedere[t] de piscatu Varr., esse et in piscatu voluptatem, testudinum maxime Plin.; v pl.: Plin., in venatibus et piscatibus Aug.; pren. (u)lov, plen, dobiček: p. bonus Pl.

2. meton. ribe: in vesperum parare piscatum sibi Pl., vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., abnuebam, quippe qui iam cenae affatim piscatum prospexeramus Ap., forum cupidinis peto inque eo piscatum opiparem expositum video Ap., aut carne aut piscatu Vitr., Varr.

Opomba: Stlat. gen. sg. piscātī: quid habes in surpiculis, calve? Omne piscati genus Pomp. fr., antehac si flabat aquilo aut auster, inopia tum erat piscati Turpilius fr.

plautus (plōtus) 3 (gl. planta¹) plosk, širok: plauti appellantur canes, quorum aures languidae sunt ac flaccidae P. F., conchae plautiores Tert.; v umbr. jeziku = ploskonog: plauti appellantur, qui sunt planis pedibus Fest., [Plotos appellant] Umbri pedibus planis [natos. Hinc soleas dimidiatas, qui]bus utuntur in venando, [quo planius pedem ponant, vo]cant semiplotia et … [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici P. F. Od tod nom. propr. Plautus -ī, m Plávt = „Ploskonožec“, družinski priimek. Najbolj znan je T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt, komediograf iz Sarsine v Umbriji, umrl l. 184. Od tod adj. Plautīnus 3 Plávtov, plávtovski: pater Ci. oče v Plavtovi komediji, numeri et sales H., Plautinissimi versus Gell. povsem (docela) Plavtovi (plavtovski), Plavta popolnoma vredni, homo Plautinae prosapiae Min.

pollinārius 3 (pollen) (u)poraben za fino (drobno mleto) moko (moko v prahu, palísko (polísko), cvetno moko): nam istequidem gradus succretust cribro (sito, mekétec) pollinario: nisi cum pedicis condidicistis is[t]oc grassari gradu Pl., cribrorum genera Galliae saetis equorum invenere, Hispaniae lino excussoria et pollinaria, Aegyptus papyro atque iunco Plin.

pol-luō -ere -luī -lūtum (por [= pro] + luere; gl. por)

1. (u)mazati, onesnažiti (onesnaževati), onečediti (onečejati): ore dapes V., ora cruore O., polluti et aspersi maculis Lact.

2. metaf. onečastiti (onečašč(ev)ati), (o)skruniti (oskrunjati), onečediti (onečejati), zlorabiti (zlorabljati), (raz)žaliti, užaliti, prizade(va)ti, (o)sramotiti, (o)škodovati: iura scelere, religiones, caerimonias stupro Ci., avaritia polluit omnia S., Iovem Pr., formam auro Tib., nobilitatem familiae T., paelicem regiam T., coniuges nomine amicorum polluuntur T., ieiunium, ieiunia Fr. — Od tod adj. pt. pf. pollūtus 3
a) oskrunjen, razžaljen: polluta sacra Ci., p. amor V.
b) nečist, nečednosten, nemoralen, zavržen, (pre)grešen, sprijen, izprijen, izpriden, izprevrnjen, sprevrnjen, pokvarjen: Lucan., licentia S., pollutae nec matronae solum, sed omnis ordinis feminae L., princeps T., dives, scelesta pollutaque femina, pollutissimus senex Ap., pollutior senectus Sil., os Gell.; o stilu: dicas fortasse: „quid in orationibus meis novicium, quid crispulum, quid fuscum, quid purpurisso litum aut [t]umi[dum aut] pollutum?“ Fr.

Opomba: Dep. soobl. polluor z acc: deorum templa pollutus stupris et humano sanguine Lamp.

pomének conversation ženski spol , entretien moški spol , colloque moški spol , dialogue moški spol , causerie ženski spol , causette ženski spol , échange moški spol d'opinion, entrevue ženski spol

pomenek na samem (conversation en) tête-à-tête moški spol, familiarno conversation entre quatre yeux
brezpomemben pomenek parlot(t)e ženski spol
družabni pomenek conversation ženski spol