Franja

C.P. kratica

1. pravoCodice Penale kazenski zakonik

2. pttCartolina Postale dopisnica

3. pttCasella Postale poštni predal

4. Consiglio Provinciale Pokrajinski svet

5. navt.Capitaneria di Porto luška kapitanija

crȅt crèta m, mn. crètovi, rod. crètōvā čreta, močviren svet (v gozdu), morost, barje: cret stvara treset; niski, ravni, prelazni, nadignuti -ovi; nadignuti -ovi na Ljubljanskom barju

cristiandad ženski spol krščanstvo; krščanski svet

crnorúkac -kca m
1. v kraljevini Srbiji član nacionalistične organizacije Crna ruka
2. med II. svet. vojno član fašistične ubijalske tolpe v Sloveniji

C.S. kratica m

1. voj.Comando Supremo vrhovno poveljstvo

2. Codice della Strada cestnoprometni predpisi

3. Consiglio di Sicurezza Varnostni svet

C.S.M. kratica m pravoConsiglio Superiore della magistratura Višji pravosodni svet

čàršija ž (t. čaršy, perz.)
1. ulica ali trg s prodajalnami in delavnicami, trgovsko-obrtniška četrt
2. trgovski svet, kramarji
3. malomeščanska družba s svojimi politično-družbenimi nazori: dobro jutro, čaršijo, na obje strane se reče za človeka, ki se zaradi svojih koristi prilagaja vsaki situaciji

čistìna ž
1. jasa, čistina: čistina u šumi
2. odprto polje, neobrasel svet
3. čista resnica: kazati sve po -i
4. čistost: čistina dragih kovina
5. čista, sama pšenica
6. istjerati, izvesti što na -u dognati kaj, priti resnici do dna

čret m čret, čreta, močviren nižinski svet, porasel s travo in grmovjem

čùkār -ára m, čùkara ž prepad, kamnit svet

Damenwelt, die, ženski svet

dēclīvis -e (dē in clīvus)

1. navzdol obrnjen, nagnjen, polóžen, strm: Lucan., Plin., Prud., collis ab summo aequaliter ad flumen Sabim C., d. et praeceps locus, iniquo loco et leniter declivi C., d. latitudo S., ripa O., Aesulae declive arvum H.; pesn.: flumina declivia O. navzdol tekoče, iter declive senectae O.; adv. komp. dēclīvius: Cass.; subst. dēclīve -is, n breg, pobočje, nagnjen svet, strmina, reber: per declive se recipere C., per declive … feruntur O., ex semita proclivi ruit in declive L., declivia et devexa C. strmi in navzdol nagnjeni kraji.

2. pren.
a) (časovno) h koncu se nagibajoč: mulier aetate declivis Plin. iun. priletna (z eno nogo že v grobu), sol iam occasui declivis est Min. se že nagiba k zatonu, considera, quod dies ad occasum declivior sit Vulg. da se bolj k večeru nagiba.
b) ki se duševno nagiba k čemu: animae … ad peccatorum genera universa declives Arn.

dēlībērō -āre -āvī -ātum (pravzaprav *dēlībrō, odtehtati, iz dē in lībra)

1. (pre)tehtati, premisliti (premišljati), razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati), posvetovati se: ego amplius deliberandum censeo Ter., consilium fidele deliberanti dare Ci. še preudarjajočemu = neodločnemu, diem ad deliberandum sumere C. ali noctem ad deliberandum postulare Ci., deliberandi sibi spatium relinquere ali postulare Iust. čas (rok) za premišljanje, quinque dierum spatium ad deliberandum sumere L., deliberando tempus terere L., deliberare, non haesitare Q.; cum adversario quasi d., cum ea parte animi d. Ci.; d. de bello, de maxima re, bis de eadem re Ci., de summa rerum C., de Corintho cum imperatore Romano L., cum … ibi de rebus deliberaretur N., d. tecum coram potius quam per litteras de salute nostra Ci. ep.; ita Sardinianos inter Zmyrnaeosque deliberatum T.; trans.: delibera hoc, dum ego redeo Ter., ea deliberanda non sunt Ci., re deliberata C., omnia cum amico delibera Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: deliberet, velitne an non Ter., utri potissimum consulendum sit, deliberetur Ci., utrum honestum an turpe sit, deliberari solet Ci., deliberatur de Avarico, incendi placeret an defendi C., deliberaturi, quid potissimum peterent Cu., deliberas mecum, quemadmodum pecunia … salva sit Plin. iun.; deliberari potest z odvisnim vprašanjem = dvomljivo utegne biti: ex eo deliberari poterit, ducenda necne alvus sit Cels.; deliberari non (neque) potest z odvisnim vprašanjem = (in) ne more biti dvoma: M. Aemilius, qui peior an ignavior sit, deliberari non potest S. fr. čigar nesposobnost je brez dvoma večja kakor njegova zloba, neque enim, maneatis an abeatis hinc, deliberari potest L.; podobno nemo deliberat z ACI: eos merito torqueri, qui deum nesciunt, nisi profanus nemo deliberat Min. nihče … ne dvomi, da … ; non (nec) ultra del. s quo minus (= quin): nec ultra deliberatum, quo minus non quidem extrema decernerent … , sed … T. niso se dalje pomišljali storiti tudi najskrajnejši sklep, a …

2. (po daljšem preudarjanju) odločiti se, skleniti, ukreniti: deliberatā morte ferocior H.; večinoma z inf.: iste certe statuerat atque deliberaverat non adesse Ci., mihi deliberatum et constitutum est ita gerere consulatum … Ci., certum est deliberatumque, … omnia … audacter libereque dicere Ci., sic habuisti statutum cum animo ac deliberatum omnes iudices reicere Ci.; redkeje z ACI: statui mecum ac deliberavi esse magnam materiam Plin. iun., deliberatum est id quoque lenius vindicari Amm. Od tod adj. pt. pf. dēlīberātus 3 določen, odločen (-ena -eno), odrejen: non illi quidquam deliberatius fuit quam me evertere Ci. ep., instructius deliberatiusque fore arbitramur Gell.

3. occ. za svet vpraš(ev)ati koga, poseb. kako preročišče: delecti Delphos deliberatum missi sunt, qui consulerent Apollinem, quo … duce uterentur N., deliberantibus Pythia respondit N., deliberanti consilium dare Aug.

demi-monde [-mɔ̃d] masculin svet ali družba lahkoživk, demimónd

Dingwelt, die, svet reči

divan [divǽn] samostalnik
divan, zofa; kadilna soba, posvetovalnica; turški državni svet; zbirka pesmi

divan bed kavč

divan [divɑ̃] masculin divan; kanapé, kavč; histoire turški državni svet

divan-lit, divan transformable kavč-postelja

dominsvétovec -vca m suradnik, saradnik revije Dom in svet

dunjàluk m (t. dunjalyk, ar.) dial.
1. ta svet: niko na -u ne pamti ovakve zime; na reči je sazdan sav ovaj božji dunjaluk
2. človeštvo
3. gmotne dobrine
4. dobrine tega sveta

đìkan m žarg. četnik v II. svet. vojni