Franja

jigger¹ [džígə] samostalnik
plesalec jiga; izpiralec zlata; sunkovit poteg trnka pri ribolovu
mornarica vzdolžno jadro na zadnjem jamboru; majhen jambor, majhno jadro na krmi čolna, barka s takim jadrom
mornarica majhen škripec, vitel (za delo na palubi)
vojska, sleng zapor
tehnično sito za separiranje rude; lončarsko kolo; orodje za poliranje usnja ali roba podplata; električno kazalo za cene na borzi
ameriško, sleng šilce, požirek
pogovorno neopredeljiva stvar

sleng jiggers! pazi!, teci!
what is that little jigger on the pistol? kaj je tista stvarca na pištoli?

jumbo [džʌ́mbou]

1. pridevnik
kladast, velik

2. samostalnik
kladast človek, žival ali stvar; uspešnež, pomembnež; slonič

klarsehen^*, klar sehen* videti/razumeti, v čem je stvar

Kostspieligkeit, die, dragocenost; potratnost, razsipnost; zelo/preveč draga stvar

Kreatur, die, (-, -en) kreatura; stvor; bitje, živa stvar

larcin [larsɛ̃] masculin manjša tatvina; ukradena stvar; figuré plagiat

commettre un larcin zagrešiti tatvinico

lead-pipe cinch [lédpaipsinč] samostalnik
ameriško, sleng gotova stvar

lepotíja ž
1. ljepota (lep-): njena lepotija je minila
2. lijepa stvar: s stropa visijo razrne -e

lībāmentum -ī, n (lībāre)

1. = lībāmen, kar se bogovom na čast izlije, natrosi ali žrtvuje, žrtveni izliv, pitni ali mokri dar, dar, žrtev: ut sacrificiorum libamenta serventur Ci., laetus bacchatus ad aras libamenta tuli Stat., Oceano libamenta dare, libamenta Veneri solvere Iust., lex sacrificii et libamentorum Vulg. suhih in mokrih darov, libamenta vini, libamenta offerre Vulg.; metaf.: accipe tui libamenta triumphi Stat. posvečeni dar, posvečenino.

2. kar se je pokusilo, pokušena stvar: varia illa libamenta Sen. ph. kar smo kje pokusili; pren. poskus, preizkus, pokušnja, kos za prikaz, prvi poskus, primer(ek): (sc. Tarquinius Superbus) dona magnifica quasi libamenta praedarum Delphos ad Apollinem misit Ci., hoc breve ex dialectica libamen dedisse nunc satis erit Gell., primitias quasdam et quasi libamenta ingenuarum artium dedimus Gell.

love¹ [ləv] samostalnik
ljubezen (of, for, to, towards za)
ljubica, ljubček
pogovorno ljubka stvar
šport brez zadetka, brez gola

to be in love with biti zaljubljen v
to fall in love with zaljubiti se v
for love za šalo, zastonj, iz ljubezni
to play for love igrati samo zaradi igre (ne za dobiček)
for the love of iz ljubezni do
for the love of God za božjo voljo
not for love or money za nič na svetu, za noben denar
to give (ali send) love to poslati prisrčne pozdrave
there's no love lost between them ne moreta se trpeti
to make love to dvoriti, ljubimkati, spolno občevati
all's fair in love and war v ljubezni in vojni je vse dovoljeno
love in a cottage poroka iz ljubezni, poroka brez denarja
cupboard love ljubezen iz koristoljubja
love game igra v kateri ostane premaganec brez zadetka
šport love all brez zadetka
šport the score is 2 love rezultat je 2 proti nič
a love of a tea cup ljubka čajna skodelica

mahedrálo s
1. aljkavo obučeno čeljade, neodlučan čovjek (-vek)
2. stvar koja lepeće, koja se leluja, obično komad odijela (-de-)

main² [méin] samostalnik
(tudi množina) glavni vod napeljave (vodovodne, odtočne, plinske, električne), omrežje; glavni vod, glavna cev, glavni kabel
ameriško glavna železniška proga
arhaično moč, sila; glavna, bistvena stvar
poetično odprto morje; kopno

operating on the mains s priključkom na omrežje
mains aerial omrežna antena
mains voltage omrežna napetost
in the main v glavnem, večinoma
to turn on the main razjokati se
with might and main na vso moč

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

maravilla ženski spol čudo, čudovita stvar; medena detelja; nočna vijolica; srček, ljubček

la octava maravilla osmo čudo sveta
a maravilla, a las maravillas čudovito
es una maravilla to je nekaj čudovitega

merde [mɛrd] féminin človeško blato, drek, govno; figuré ničvredna stvar; figuré zapleten položaj, zagata

merde! drek! vraga (prezir, jeza, zaničevanje, nestrpnost)
merde alors! presnéto! hudiča! (občudovanje, začudenje)
faire sa merde (populaire) delati se važnega

merveille [mɛrvɛj] féminin (pravo) čudo, čudež; čudovita stvar; nekaj čudovitega, veličastnega, sijajnega

à merveille čudovito; izvrstno
les sept merveilles du monde (histoire) sedem čudes sveta
la huitième merveille du monde osmo čudo sveta
pays masculin des merveilles čudežna, deveta dežela
s'acquitter à merveille d'un emploi izvrstno opraviti posel
c'est merveille de vous voir! pravi čudež je, da vas (zopet) vidim
ce n'est pas merveille que (vous soyez malade) nič čudnega, da (ste bolni)
dire merveille(s) de quelque chose v nebo kaj povzdigovati, pripovedovati čuda o čem
faire merveille, faire (des) merveilles delati čudeže, biti čudovit, sijajno se obnesti
la nouvelle machine à laver fait merveille novi pralni stroj se sijajno obnese
se porter à merveille izvrstno se počutiti
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
tenir de la merveille mejiti na čudež, biti čudovit
vous verrez des merveilles se boste (še) pošteno čudili

metus -ūs, m

1. bojazen, strah, duš(ev)ni nemir, zaskrbljenost, skrb (previdnega človeka, torej ne v grajalnem pomenu, prim. metuō; naspr. spes, confidentia): Naev. et Pac. ap. Non., Enn. ap. P. F., Acc. ap. Non., Ter., C., O., V., Q., Lucr., T., idr., est enim metus futurae aegritudinis sollicita exspectatio Ci., metus ac timor Ci., magnus, parvus, vanus L., iustus Ulp. (Dig.) opravičen, utemeljen; pl. vrsti bojazni ali strahu, skrbi: T., Cels., diurni et nocturni Ci., inanes Plin. iun., auferte metūs V.; s subjektnim gen.: metum Siciliae damnatione eius (sc. Verris) deicere Ci.; z objektnim gen. (glede koga ali česa, pred kom ali čim): S., Lucr., mortis, hostium L., servitutis Ci., recusandi L., vetandi T.; objektni gen. opisan: a Romanis L., ab vi atque irā deorum L., ex duce T., ex imperatore T. ali z adj.: Ter., regius L. pred kralji, hostilis S. pred sovražniki, Parthicus Ci. ali Punicus S. fr. pred vojno s Parti, Punci; s skladom glag. metuere: Plin., aut semper sint in metu, ne afficiantur aliquando Ci., cum hostium navibus inhibere saepe tela cogebant metu, ne ambiguo ictu suis inciderent L., metu, ne amitteret praemissas iam cohortes T.; (mihi) metus est z ACI: L., Ter.; esse in metu Ci. = metuere, metum facere O., L. = terrēre, me esse in metu propter te unum Ci., omni te de me metu libero Ci., m. pro universā re publicā L., ut omnem pro me metum ponas Plin. iun.; occ. spoštljivost, spoštovanje, sveti strah, strahospoštovanje: laurus multos metu servata per annos V., mens trepidat metu (sc. Bacchi) H., metum numenque loco addidit Val. Fl.

2. meton. strah = predmet strahu, strah zbujajoča stvar
a) strah = strahota, strašilo: metus eius rimatur T. kar mu zadaja strah, aper, metus agricolis Sen. tr., Lybici metus Stat. (o Meduzini glavi).
b) grozeče stanje, nevaren (kritičen) položaj ali čas, nevarnost: Pl., metus maximi belli Ci., anceps metus et a cive et ab hoste L., constans adversus metus T., et plura alia etiam in pace servata, quae nunc in metu audiuntur T. v tem nevarnem položaju. — Pooseb. Metus -us, m Strah, bog strahu: Ci., V.

Opomba: Metus fem.: Enn. ap. Non. et Fest.; star. in vulg. gen. sg. metuis: Ter., Ci.; star. dat. sg. metū: V., T.

minois [minwa] masculin čeden obrazek; ljubka stvar (deklica)

moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

le moins najmanj
à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
à moins de za manj kot
à moins de, que razen če; če ne
au moins, pour le moins najmanj
dans, en moins de (časovno) v manj kot
d'autant moins toliko manj
de moins en moins vedno, vse manj
du moins vsaj
en moins de rien v hipu
midi moins le quart tričetrt na dvanajst
moins que rien absolutno nič
ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
non moins prav tako
pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
plus ou moins več ali manj
qui plus, qui moins eden več, drugi manj
il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
(figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
un roman des moins connus eden manj znanih romanov
restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!

mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)

I. konkr.

1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.

2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —

II. abstr.

1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.

2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).