Franja

profession [prɔfɛsjɔ̃] féminin poklic; stan; vse osebe istega poklica; redovniška zaobljuba; javna izjava, izpoved ('une opinion nekega nazora)

professions libérales svobodni poklici
de profession po poklicu, poklicen, po stroki
profession accessoire stranski poklic
profession de foi veroizpoved; politique volilni program
choix masculin d'une profession izbira poklica
embrasser la profession militaire izbrati si vojaški poklic
exercer, pratiquer la profession de médecin opravljati zdravniški poklic

proizvod [ò] moški spol (-a …) das Produkt, (izdelek) das Fabrikat, das Erzeugnis, die -ware (družbeni Sozialprodukt, Bruttosozialprodukt, industrijski Industrieprodukt, Industrieerzeugnis, končni Fertigware, Fertigfabrikat, Fertigerzeugnis, metalurški Hüttenprodukt, mlevni Mahlprodukt, naftni Erdölprodukt, Erdölerzeugnis, naravni Naturprodukt, pekarski Backware, iz kakava Kakaoerzeugnis, iz krompirja Kartoffelerzeugnis, stranski Nebenprodukt, Nebenerzeugnis, surovi Roherzeugnis, tiskarski Presseerzeugnis, Druckerzeugnis, vrhunski Spitzenerzeugnis)
kmetijski proizvodi Landwirtschaftsprodukte množina
pravo jamstvo za proizvod die Produkthaftung
vezava proizvodov die Produktkoppelung

proizvód product; produce; production; (industrijski) manufacture, make

kolonialni proizvódi groceries pl
stranski proizvód by-product
vmesni proizvód intermediate product

proizvòd produit moški spol , article moški spol

domač proizvod produit indigène (ali national, du pays)
mesni, mlečni, žitni proizvod produit carné, laitier, de céréales
sintetični, stranski, umetni proizvod produit synthétique, accessoire, artificiel
končni proizvod produit final

proposición ženski spol predlog; namen, namera; stavek; trditev

proposición accesoria stranski stavek
proposición de casamiento zasnubitev
proposición de pago predlog za poravnavo (v konkurznem postopku)
proposición de paz predlog za mir
acceder a una proposición sprejeti predlog
hacer una proposición predlagati, predlog staviti

prostor¹ [ô] moški spol (prostóra …)

1. v zgradbi, na vrtu ipd.: der Raum (bivalni/dnevni Tagesraum, Aufenthaltsraum, garderobni Garderobenraum, kletni Kellerraum, klubski Klubraum, konferenčni Konferenzraum, gradbeništvo, arhitektura mokri Feuchtraum, [Naßraum] Nassraum, proizvodni Betriebsraum, osrednji Hauptraum, podstrešni Bodenraum, poslovni Geschäftsraum, prazen Leerraum, priporni pravo Haftraum, prireditveni Veranstaltungsraum, razstavni Ausstellungsraum, za potnike Fahrgastraum, sestanka Versammlungsraum, tehnika za baterije Batterieraum, za družabnosti Partyraum, za izolacijo medicina Isolationsraum, tehnika za kvašenje Gärraum, za opazovanje Beobachtungsraum, za osebje Personalraum, za počitek Ruheraum, za pomerjanje Anproberaum, za posadko Besatzungsraum, Mannschaftsraum, za poslušalce Zuhörerraum, za skladiščenje Einstellraum, za srečanja Kontaktraum, za tovor Stauraum, za tranzitne potnike letalstvo Transitraum, z okenci Schalterraum, za prtljago Gepäckraum, v avtomobilu Kofferraum, sanitarni Sanitärraum, skladiščni Lagerraum, Stauraum, skupni Gemeinschaftsraum, službeni Dienstraum, snemalni Aufnahmeraum, sosednji Nebenraum, spalni Schlafraum, stranski Nebenraum, tlačni tehnika Druckraum, usedlinski Ablagerungsraum, zadnji Hinterraum, zgorevalni tehnika Brennraum, Feuerraum)
akustika prostora die Raumakustik
ogrevanje prostora/prostorov die Raumheizung
temperatura prostora die Raumtemperatur
klima v prostoru das Raumklima
zrak v prostoru die Raumluft
prostori množina Räume, množina, Räumlichkeiten množina
skupni prostori v stanovanjski hiši: das Außenhaus, die Gemeinschaftsanlage
svetilo za zaprte prostore die Innenraumleuchte
vod za mokre prostore die Feuchtraumleitung

2. urbanistično:
stanovanjski prostor der Wohnraum
(sprememba namembnosti die Wohnraum-Zweckentfremdung)
urejanje prostora die Raumordnung

razpor|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. der Schlitz (stranski seitlicher), -schlitz (na hlačah Hosenschlitz)
rokav z razporki der Schlitzärmel
z razporkom geschlitzt
narediti razporek v (etwas) einschlitzen

2.
anatomija zadnjični razporek die Afterfurche

réaction [reaksjɔ̃] féminin, physique, chimie, biologie, médecine reakcija; nasprotno, povratno delovanje, protiučinek; odpor; politique reakcija; péjoratif nazadovanje, nazadnjaštvo

réaction au chaud, au froid reakcija na toploto, na mraz
réaction en chaîne verižna reakcija
réaction chimique kemičen proces
réaction nucléaire jedrska reakcija
réaction secondaire (chimie) stranski, sekundarni proces
réaction de défense (médecine) obrambna reakcija
avion masculin, moteur masculin à réaction reakcijsko letalo, motor
parti masculin de (la) réaction reakcionarna stranka

recette [rəsɛt] féminin, commerce prejemek, izkupiček; dohodek; pobiranje davkov, davkarija, davčni urad, davčna blagajna; pharmacie (in splošno) recept; kuharski recept; pluriel dohodki

recettes accessoires stranski dohodki, stranski zaslužek
recette annuelle, journalière letni, dnevni prejemek, dohodek
recette arriérée zaostanek
recette de bonne femme recept brez velike učinkovitosti
recette brute, nette bruto, čisti dohodek
recette de bonheur recept, kako biti srečen
recette de caisse izkupiček v blagajni
recettes et dépenses féminin pluriel dohodki in izdatki
recette des douanes carinarnica
recettes fiscales dohodki od davkov
recette du jour dnevni izkupiček
article masculin de recette postavka dohodka
excédent masculin de recettes prebitek, presežek v dohodkih
garçon masculin de recettes blagajnik (v banki)
livre masculin de recettes knjiga kuharskih receptov
faire recette imeti mnogo uspeha (gledališka igra, predvajanje filma), polniti blagajno
faire la bonne recette napolniti blagajno
faire la recette des contributions pobrati davke

residual [rizídjuəl]

1. samostalnik
matematika ostanek, razlika, diferenca; preostanek, znesek ostanka

2. prislov (residually prislov)
preostal, ki ostane, ostaja; rezidualen
fizika remanenten

residual product kemija, tehnično stranski produkt
residual quantity ostanek

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

revenu [rəvnü] masculin dohodek; donos

revenus pluriel accessoires (casuels), accidentels stranski, priložnostni dohodki
revenu du capital, du travail dohodek od kapitala, od dela
revenu en excédent presežek v dohodku
revenu fiscal, fixe, foncier davčni, stalni, zemljiški dohodek
revenu imposable davku zavezan dohodek
revenu brut, net, minimum, personnel (privé), réel, national bruto, čisti, minimalni, osebni (zasebni), realni, nacionalni dohodek
revenus publics, de l'Etat državni dohodki
impôt masculin sur le revenu davek na dohodek, dohodnina
avoir de gros revenus imeti lepe dohodke
il faut régler sa dépense sur son revenu treba je svoje izdatke uravnati, uskladiti s svojimi dohodki

rimessa f

1. ponovna postavitev

2. šport metanje avta:
rimessa laterale stranski avt
giocare di rimessa pren. parirati (nasprotniku)

3. return (tenis)

4. sprava, spravljanje (živine, pridelek)

5. kašča

6. avto garaža; remiza

7. pošiljka (denarja, blaga):
rimesse degli emigranti denarne pošiljke zdomcev

8. trgov. izguba:
vendere a rimessa prodajati z izgubo

ris³ moški spol (-a …)
navpični/pokončni ris der [Aufriß] Aufriss
stranski ris die Seitenansicht, der [Seitenriß] Seitenriss

rís¹ (-a) m

1. segno

2. riga; teh.
stranski ris veduta laterale
voj. ris (spiralast žleb v puškini, topovski cevi) rigatura

3. etn. cerchio magico

rob¹ [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
… roba Rand-
(poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
čez rob über den Rand
iti/kipeti čez rob überquellen
pljuskniti čez rob überschwappen
teči čez rob überlaufen
do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
na robu am Rand(e)
šah: kmet na robu der Randbauer
napis na robu die Umschrift
pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
risba na robu die Randzeichnung
na/ob robu randständig
ob robu am Rande, den Rand entlang
črta ob robu die Randlinie
ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
od roba vom Rand
odmik od roba der Randabstand
po robu den Rand entlang, am Rande
postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
preko roba über den Rand
teči preko roba überlaufen
z robom mit … Rand, -umrandet
(črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)

rodeo moški spol obitje, ovinek; zbirališče pašne živine; prostor za živino na sejmu; figurativno opis; izgovor; tolpa tatov; ameriška španščina zbiranje vsega goveda neke haciende

decir por rodeo namigovati
dar un rodeo po stranski poti iti, ovinek napraviti
andar con rodeos ovinka(ri)ti, ovinke delati
buscar rodeos prazne izgovore iskati
declarar sin rodeos naravnost izjaviti; Am veselica, prirejena z motivacijo podkovanja konj

rokav² moški spol (-a …) geografija rečni: der Arm, [Flußarm] Flussarm
rokav izvira der [Quellfluß] Quellfluss
mrtev rokav reke: das Altwasser, der Altarm, toter Arm
rokav delte der Mündungsarm
stranski rokav der Nebenarm, Seitenarm

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

secundario drugoten, drugoreden, sekundaren, postranski

cosa secundaria postranska stvar
ferrocarril secundario stranska železnica
fin secundario stranski namen
es secundario to je postranska stvar