Franja

Zadetki iskanja

  • stránčica (-e) f dem. od stran partitella, partitina
  • strank|a2 ženski spol (-e …) pravo die Partei, der Teil
    pravdna stranka die Streitpartei, die [Prozeßpartei] Prozesspartei
    pogodbena stranka die Vertragspartei
    nasprotna stranka der Gegner, die Gegnerin, die Gegenseite, die Gegenpartei, der [Prozeßgegner] Prozessgegner
    tožena stranka der Antragsgegner
    biti stranka Partei sein
    biti stranka v postopku Parteistellung haben
    pravica, biti zaslišan kot stranka das Recht auf Parteiengehör
    sposoben biti stranka parteifähig
    sposobnost biti stranka die Parteifähigkeit
    predlog stranke der Parteiantrag
    zaslišanje stranke die Parteivernehmung
    zaslišanje strank das Parteiengehör
    odvetnik nasprotne stranke der Gegenanwalt
    predlog nasprotne stranke die Gegenantrag
    | ➞ → stran3
  • stranka samostalnik
    1. (politična organizacija) ▸ párt
    politična stranka ▸ politikai párt
    parlamentarna stranka ▸ parlamenti párt
    vladna stranka ▸ kormánypárt
    zunajparlamentarna stranka ▸ parlamenten kívüli párt
    kongres stranke ▸ pártkongresszus
    članstvo v stranki ▸ párttagság
    opozicijska stranka ▸ ellenzéki párt
    leva stranka ▸ baloldali párt
    desna stranka ▸ jobboldali párt
    voditelj stranke ▸ pártvezető
    Povezane iztočnice: demokratska stranka, evropska stranka, klerikalna stranka, kmečka stranka, komunistična stranka, konservativna stranka, konzervativna stranka, krščanskodemokratska stranka, laburistična stranka, liberalna stranka, liberalnodemokratska stranka, ljudska stranka, nacionalistična stranka, nacionalna stranka, pomladna stranka, republikanska stranka, socialdemokratska stranka, socialistična stranka, socialnodemokratska stranka, zelena stranka

    2. (uporabnik storitev) ▸ ügyfél, fél, kliens
    zadovoljna stranka ▸ elégedett ügyfél
    zvesta stranka ▸ hűséges ügyfél
    ustreči stranki ▸ ügyfelet kiszolgál
    privabljati stranke ▸ ügyfeleket toboroz
    zavajati stranke ▸ ügyfeleket félrevezet
    obvestiti stranke ▸ ügyfeleket értesít
    sprejemati stranke ▸ ügyfeleket fogad
    potrebe stranke ▸ ügyfél igényei
    odziv stranke ▸ ügyfél visszajelzése
    okence za stranke ▸ ügyfélablak
    uradne ure za stranke ▸ ügyfélfogadási idő
    na željo stranke ▸ az ügyfél kérésére

    3. (stran v upravno-pravnih postopkih) ▸ fél
    tožena stranka ▸ alperes
    pogodbena stranka ▸ szerződő fél
    tožeča stranka ▸ felperes
  • súniti (z orožjem) to thrust; to push; to strike; (z nogo) to kick, to jerk; (ukrasti) to filch, to pilfer

    stran súniti to push aside
    súniti žogo v out šport to strike the ball out of court
  • svet|el [è/ə] (-la, -lo)

    1. hell, hell- (barve hellfarbig, kože/polti hellhäutig, s svetlimi progami [hellgestreift] hell gestreift)
    svetlo pivo helles Bier, das Weißbier
    eno svetlo pivo ein Helles
    svetlo moder hellblau, lichtblau, nebesno: himmelblau

    2. (poln svetlobe) lichterfüllt, lichtdurchflutet; leuchtend
    dnevno: je svetlo es ist Tag

    3. trenutek, širina ipd.: licht (trenutek lichter Augenblick), Licht- (trenutek der Lichtblick, sled die Lichtspur, stran/plat die Lichtseite)
    sveta širina gradbeništvo, arhitektura, tehnika lichte Weite, die Lichte

    4. (očiščen) blank
    svetel kot zrcalo spiegelblank
  • svètel claro; luminoso; brillante

    svetlo moder azul claro
    svetlo pivo cerveza f rubia
    svetla soba habitación f clara
    svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
    svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
    pri svetlem, belem dnevu en pleno día
    svetel dan je ya es de día, es muy de día
    svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
    svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz
  • svêtel clair, lumineux, brillant , figurativno lucide

    svetel ko zlato brillant comme de l'or, à reflets dorés, doré
    svetlo moder (siv, rjav) bleu (gris, brun) clair
    svetlo pivo bière blonde
    svetla soba pièce claire
    svetla stran côté éclairé (ali du jour), figurativno jour moški spol favorable, beau côté
    svetli trenutki moments lucides
    pri svetlem, belem dnevu en plein jour, au grand jour
    svetlo postaja (zjutraj) il commence à faire jour (ali clair)
    svetlo goreti (ogenj, sveča) brûler avec une flamme claire
  • šála joke, fun, jest; sport; pleasantry; buffoonery

    šále pl jokes
    v šáli in jest, jestingly, in sport, for fun, jokingly
    za šálo, zaradi šále for fun, by way of a joke
    brez šále!, šálo na stran! joking (ali jesting) apart!
    stara, obrabljena šála stale (ali ancient) joke, chestnut
    nespodobna, obscena šála indecent (ali risqué, blue) joke, dirty (ali ribald, obscene) story
    pisec šál za radio ali televizijo gag writer, ZDA gag man, žargon gagster
    surova, neslana šála horseplay, practical joke
    to ni šála (figurativno) this is no (ali not a) laughing matter
    nisem razpoložen za šále I am not in the mood for trifling
    on je predmet šál he is the butt (of ridicule)
    z njim ni šále he is not to be trifled with
    bila je samo šála it was only in (ali for) fun
    govoriti v šáli to be jesting
    to sem naredil za šálo I did it for a lark
    on razume šálo he knows how to take a joke
    on ne razume šále he can't take a joke, he's got no sense of humour
    reči v šáli to say something in jest
    pretiravati šálo to carry a joke too far
    vzeti za šálo to treat as a joke
    ni razloga za zbijanje šál there is no cause for laughter, this is no laughing matter
    zbijati šále to crack jokes
    zbijati šále s kom to poke fun at someone, to make merry with someone, to make sport of someone
    šála leti nanj, na njegov račun the joke is on him
  • šála (-e) f

    1. scherzo, celia:
    nedolžna šala scherzo innocente
    neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
    narediti šalo fare, giocare uno scherzo
    prvoaprilska šala pesce d'aprile

    2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
    stresati šale raccontare barzellette
    dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

    3. (šaljenje) scherzo; ridere:
    pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

    4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
    narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
    kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to ni šala non è una bagatella
    denimo šalo na stran scherzi a parte
    ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
  • šaljív (-a -o) adj.

    1. scherzoso, burlone, canzonatore

    2. buffo, comico:
    šaljiv prizor scena buffa
    šaljiva stran zadeve il lato comico della cosa

    3. umoristico:
    šaljiv časopis giornale umoristico
  • šib|ek (-ka, -ko) schwach (strukturno strukturschwach, po številu rojstev - letnik geburtenschwach, po uspehih leistungsschwach, na igrišču, pri igri šport spielschwach, v mišljenju denkschwach, šport v napadu sturmschwach); (nemočen) kraftlos, schwächlich; (šibkega zdravja) gebrechlich; (šibke postave) schmächtig, schwächlich; (neizrazit) niedriggradig; svetloba: matt
    šibka sklanjatev/spregatev schwache Deklination/Konjugation
    šibka stran die schwache Seite
    šibki spol das schwache Geschlecht
    na šibkih nogah schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Füßen stehen
  • tainta (tegaintega/teinte …) sounso (stran tainta Seite soundso)
    gospod Tainta Herr Soundso
    | ➞ → ta
  • teč|i1 [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
    teči v drncu traben
    teči v cikcaku Haken schlagen
    teči k zulaufen auf
    teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
    na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
    (mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
    lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
    zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …
  • téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
    naravnati tehtnico regolare la bilancia
    nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
    dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
    tehtnica se nagne la bilancia si inclina
    skodelici tehtnice i piatti della bilancia
    jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
    analitska tehtnica bilancia analitica
    avtomatska tehtnica bilancia automatica
    fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
    javna tehtnica pesa pubblica
    kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
    mostna tehtnica stadera a ponte
    teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
    rimska tehtnica bilancia romana
    grad. vodna tehtnica livella
    vzmetna tehtnica bilancia a molla
    pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
    pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
    pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
    pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
    astr. Tehtnica Bilancia
  • telo1 [ó] srednji spol (telésa …)

    1. der Körper (tudi v pomenu trup) (atletsko athletischer, golo nackter); der -körper (dekliško Mädchenkörper, deško Knabenkörper, moško Männerkörper, otroško Kinderkörper, žensko Frauenkörper, hermafroditsko Zwitterkörper, živalsko Tierkörper)
    … telesa Körper-
    (barva die Körperfarbe, del die Körperpartie, der Körperteil, govorica die Körpersprache, mesto die Körperstelle, nega die Körperpflege, polovica/stran die Körperhälfte, položaj die Körperlage, površina die Körperoberfläche, senca der Körperschatten, zasuk die Körperdrehung)
    intimni deli telesa die Intimzone, der Intimbereich
    … celega telesa Ganz-, Ganzkörper-
    (masaža die Ganzmassage, obsevanje die Ganzkörperbestrahlung)
    ohromelost ene polovice telesa die Seitenlähmung
    spodnji/zgornji del telesa der Unterkörper/Oberkörper
    telesu lasten, lastni … telesa körpereigen (obramba körpereigene Abwehr)
    telesu tuj körperfremd

    2. (truplo) ein lebloser Körper; der Leichnam

    3. v privzdignjenem pomenu, tudi v razmerju z dušo: der Leib
    Kristusovo telo religija der Leib Christi, der Leib des Herrn
    pravo nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben
    pravo zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
    razmerje duša-telo das Leib-Seele-Verhältnis

    4.
    Sv. Rešnje telo der Fronleichnam, das Fronleichnamsfest
    |
    na telesu (na sebi) am Leibe, am Körper
    po vsem telesu am ganzen Körper, am ganzen Leibe (drgetati zittern), an allen Gliedern
    predstava o lastnem telesu das Körperschema, das Körperbild
    pri živem telesu bei lebendigem Leibe
    v telesu im Körper
    z dušo in telesom mit Leib und Seele
    puder za telo der Körperpuder
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • trebuh moški spol (trebuha …) der Bauch; medicina der Bauch, der Unterleib
    medicina zgornji/spodnji del trebuha der Oberbauch, die Oberbauchgegend/ der Unterleib, die Unterleibgegend
    (trebušna stran) die Bauchseite
    povešen trebuh Hängebauch
    štrleč trebuh Spitzbauch
    velik trebuh Fettbauch, Schmerbauch
    … trebuha Bauch-
    (obseg der Bauchumfang)
    na trebuh auf den Bauch, ležeč: in Bauchlage
    na trebuhu auf dem Bauch, plazenje: bäuchlings
    pristanek na trebuh die Bauchlandung
    skok na trebuh der Bauchklatscher
    leža na trebuhu die Bauchlage
    plazenje po trebuhu šport flaches Kriechen
    plaziti se po trebuhu pred figurativno im Staub kriechen vor, biblično: auf dem Bauch kriechen
    v trebuh in den Bauch
    v trebuhu im Bauch, medicina in der Unterleibsgegend
    brca v trebuh der Bauchtritt
    bolečine v trebuhu Bauchschmerzen, Unterleibsschmerzen množina, das Bauchweh (imeti Bauchschmerzen/Bauchweh haben)
  • trebušn|i (-a, -o) Bauch-, Unterleibs- (kos - mesarsko das Bauchstück, organ das Bauchorgan, pas der Bauchgurt, ples der Bauchtanz, mrena das Bauchfell, aorta die Bauchaorte, mišica der Bauchmuskel, plavut die Bauchflosse, stena die Bauchwand, Bauchdecke, stran die Bauchseite, votlina der Bauchraum, die Bauchhöhle, vodenica die Bauchwassersucht)
  • ulómljen (-a -o) adj.

    1. rotto

    2. mat. fratto:
    pet ulomljeno s sedem cinque fratto sette

    3. tisk.
    ulomljena stran pagina composta
  • umika|ti (-m) umakniti zurückziehen, zurücknehmen, zurückstellen, zurücksetzen; (porivati stran) wegrücken, fortrücken; s področja, ozemlja: (einen Bereich/ein Gebiet) räumen; bankovce iz prometa: einziehen