Franja

diestra ženski spol desna roka, desnica, desna stran

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

disadvantage [disædvá:ntidž] samostalnik
škoda, zguba; neugodnost, pomanjkljivost; neugoden položaj, slaba stran; ovira

to take s.o. at a disadvantage izrabiti neprilike koga
to sell at a disadvantage prodajati z izgubo
to be at a disadvantage, to labour under a disadvantage biti v slabem položaju; imeti izgubo

dīversus, st.lat. dīvorsus, 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. dīvertere, dīvortere) „vsaksebi obrnjen“, od tod

I.

1. v razne strani (sem in tja) obrnjen (držeč, idoč): diversam aciem in duas partes constituere C. na dve strani obrnjeno, diversa signa statuere L., ubi plures diversae semitae erant L., d. itinera C., L., T., diversae variae (variae = po suhem in po morju) viae Cat., d. fuga L., Cu. semkaj in tjakaj; occ. predik. = na razne strani, sem in tja, semkaj in tjakaj; najprej v pl.: diversi pugnabat C., cum … diversi discessissent N., diversi consules … discedunt, consules diversi abiere L., diversi circumspiciunt V., duo nomina diversa trahunt unum pectus O., diversi flebant servi O. proč obrnjeni; potem pri kolekt.: plebs habitat diversa locis O.; v sg.: quo diversus abis? V. kam si skrenil? metu ac libidine divorsus agebatur S. strah in strast sta ga zanašala sem in tja; adv.: divorse distrahitur Pl. (imetje) se razprši, pauci paulo divorsius concĭderant S. precej vsaksebi; subst. neutr. in diversum ali in diversa na razne strani: in diversa trahere N., in diversum auctores trahunt, utrum … an L. se ne ujemajo, trahebatur in diversa hinc meritis Antonii, inde Muciani epistulis T., in diversa abire Iust. ali labi Fl., Iust.; subst. masc.: diversos iterum coniungere amantes Pr. ali componere divorsos T. nesložne, razdorne.

2. pren. neodločen (-čna -čno), nestanoviten, omahujoč: diversi fremat inconstantia vulgi Tib., diversus animi (loc.) modo numen pavescere, modo minis populi terreri T.

3. ločen (oddaljen) drug od drugega, raztresen, eden tu — drugi tam, vsak posebej (zase), posamič(no): diversae state, ego ero paries (pretin) Pl., hoc omnes antea divorsi audistis S., legatos alium ex alio (za drugim) divorsos adgreditur S., sive iuncti unum premant, sive id diversi gerant bellum L.

4. razen, različen; (o krajih): qui (portus), cum divorsos inter se aditus habeant, in exitu coniunguntur et confluunt Ci., ex locis tam longinquis tamque diversis Ci., diversissimis locis L., diverso tractu, diversis partibus O., (flumina) diversa locis (po krajini) O.; pren. (o kakovosti): diversa genera bellorum et hostium Ci., d. studia, d. voluntates Ci., d. natura N., facies, d. formae, simulacra diversa figuris, diversi nitent mille colores O., prodigia terrebant diversis auctoribus vulgata T.; adv. acc. neutr. pl.: diversa sonare O. različno; z dat.: forma est diversa priori O. drugačna od prejšnje.

II.

1. na nasprotno ali drugo stran (obrnjen), na nasprotni ali drugi strani bivajoč (stoječ, ležeč), nasproten: ego divorsus distrahor Pl., e quibus (cingulis) duos maxime inter se diversos … obriguisse pruinā vides Ci. (o tečajih), erat iter a proposito diversum contrariamque in partem ire videbatur C., diversae ab flumine regiones C. odmaknjene, terrae, quas duo diversa maria amplectuntur L., in diversum iter equi concitati L. v dve nasprotni smeri, diversus Aesar O. zahodni (= vzhodu nasproten), in partes diversas bracchia tendens O., quem procul a patria diverso orbe excipit Eridanus O. na drugem koncu sveta, petit diversa O. krene v nasprotno smer, diversus luna percurret fenestras Pr., (iugum montis) altero cornu in diversum litus excurrit Cu., Alexander in diversa parte ripae statui suum tabernaculum iussit Cu., diversā regiae parte Cu. z nasprotne strani, Menelaus … diversum ad mare … deiectus est T.; subst. v adverbialnih zvezah: in diversum Plin., in diversa T. ali per diversum Plin., T. na nasprotno stran, v nasprotno smer, ex diverso adsultare T. z nasprotne strani, ex diverso stare Vell. nasproti, instructis e diverso hostibus Iust.

2. occ. nasproten = protiven, sovražen;
a) v vojni: victores diversam aciem Marti et Mercurio consecravere T., Armeniam diversis praesidiis vacuam fieri postulabant T.; subst.: quas enim ex diverso legiones? T.
b) v državi: factio Suet. ali pars Iust. nasprotna stranka; v pl.: partes Suet., aut in diversis aut in neutris fuisse partibus Sen. ph.
c) na sodišču: d. subsellia Q., T. ali diversae partis advocatus Suet. nasprotne stranke (gen. sg.), nasprotnikov (gen. pl.); subst. neutr. = nasprotna stranka, opozicija: invidiam in diversum transferre T., consistentis ex diverso patroni Q.; od tod e diverso (= contrā) nasprotno, nasproti: Suet., Arn.

3. pren. povsem različen, ves drugačen, nasproten, navzkrižen
a) (o stvareh); abs.: diversa ac dissimilis pars Ci., diversa sibi ambo consilia capiunt C., diversis duobus vitiis, avaritiā et luxuriā, civitatem laborare L., quid enim divorsius esse putandum est, … quam … Lucr., oris habitu simili aut diverso Q., duo tela diversorum operum O. s povsem nasprotnim učinkom, diverso tempore Iuv.; subst.: dividit ut bona diversis (= contrariis = malis), fugienda petendis H., dissimilia ac diversa componitis Sen. ph., diversa induere T., nullo in diversum auctore T., iudices per diversa implacabiles T. iz nasprotnih razlogov; z a(b): haec videntur esse a proposita ratione diversa Ci., ab his longe divorsae litterae S.; s samim abl.: quam diversum consuetudine illorum Plin. iun.; z dat.: est huic diversum vitio vitium prope maius H., diversum est huic eorum vitium, qui … Q., tamquam haec sententia priori diversa sit Q., vera bona atque illis multum diversa Iuv.; subst.: dicere diversa iis, quae aliis placebant Vell., quis non diversa praesentibus contrariaque exspectatis aut speret aut timeat Vell.; z inter: divorsa inter se mala, luxuria atque avaritia S., quorum omnium dissimilis atque divorsa inter se ratio est Q.; z ac (atque) ali quam (kakor alius): diversa in hac ac supradicta alite Plin., e diverso, quam in cibos deligitur Plin. čisto drugačne kakovosti kakor to, kar … , diversum valent quam iudicant Q., diversa, quam hostis mandaverat, censuit (Regulus) Fl., gloriam diversis artibus quam priores civitatis suae duces consecuturus Iust.
b) o osebah: quia a te totus diversus est Ci., diversus a maiorum institutis T.; z gen.: ut par ingenio, ita morum diversus T. povsem drugačnega značaja, inter paucos et sententiae diversos T. povsem različnega mnenja.

III. odročen, oddaljen, odmaknjen: maxime de Achaiae urbibus, regionis a se diversae, sollicitus L., ereptam patri natam diversa in pascua abstrahit O., arva colebat diversa Aetnae O., saltus diversi Cu., colunt discreti ac diversi T. posamič in na oddaljenih krajih, etiam quorum diversa oppida, tamen obvii (erant) T., proficiscebar in diversam provinciae partem Plin. iun.; subst. (ret.): diverso terrarum distineri T. v daljnih zakotjih.

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti

dorso moški spol hrbet; hrbtna stran

al dorso na hrbtni strani

dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

dos à dos s hrbtom proti hrbtu
à dos zadaj, za; figuré proti sebi
à dos de na hrbtu
au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
de dos od zadaj
dans le dos na, v hrbtu
en dos d'âne sedlast
bête féminin à dos tovorno živinče
chaire féminin à dos naslanjač
dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
être large de dos imeti široka ramena
être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
mettre tout sur le dos vse nase natakniti
mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
tomber sur le dos pasti na hrbet
tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati

drawback [drɔ́:bæk] samostalnik
senčna, slaba stran; škoda, zguba
trgovina povračilo carine

drȉft m (holand.) drift, zanašanje ladje na stran zaradi vetra ali morskega toka

dritta f

1. desna stran; navt. desni bok (ladje):
tenersi a dritta držati se desne
a dritta e a manca na vse strani

2. zaupno sporočilo:
dare la dritta a qcn. komu kaj zaupno prišepniti

dritto

A) agg.

1. (diritto) raven

2. pog. zvit, prevejan:
è tipo di poche parole ma dritto možak je redkobeseden, a presneto zvit

B) m

1. pog. zvitež, prefriganec

2. prednja, prava stran; lice

C) avv. naravnost:
andare dritto allo scopo iti naravnost k cilju
per dritto o per traverso tako ali tako
rigare dritto delati, kot je treba
tirare dritto per la propria strada iti svojo pot

droite [drwat] féminin desna roka, desnica; desna stran, desna stran ceste; militaire desno krilo; politique desnica, desničarske stranke; mathématiques premica

elle est très à droite (politique) ona je zelo desničarsko usmerjena
journal masculin de droite desničarski časopis
c'est à votre droite to je na vaši desni strani
se diriger vers la droite kreniti na desno
prendre la droite zaviti na desno (stran)
roulez à droite! vozite po desni!
tenir sa droite voziti, hoditi po desni strani
voter à droite (politique) glasovati za desnico, desničarsko stranko

Druckseite, die, natisnjena stran, potiskana stran

džingráfa ž, džingràfa ž (t. džilkava, ar.) hrbtna, notranja stran lisičje kože

đípel m (madž. gyeplo) leva stran ob ojesu, ksebna stran: ovaj konj vozi s -a

écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
écart de jeunesse mladostna zabloda
écart de(s) prix razlika v cenah
écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
écarts de salaires razlike v plačah
écart de température razlika v temperaturi
(sport) grand écart razkreka, »špaga«
faire un écart skočiti v stran (konj)
mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti

écarté, e [ekarte] adjectif oddaljen, odmaknjen, osamljen (kraj); v stran stoječ (ušesa); razprt (prsti); založen, odložen (karte)

il a les yeux écartés ima precéj razmaknjene oči, oddaljene eno od drugega

écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!

Einsteckseite, die, Technik dovodna stran, vstopna stran

embarder [ɑ̃barde] verbe intransitif, automobilisme biti zanesen, zaviti v stran; aéronautique cikcak leteti