renesánsa; renesánse renaissance, revival
Renesansa (15.-16. stol.) Renaissance, Renascence
Zadetki iskanja
- restless [réstlis] prislov (restlessly prislov)
nemiren, vznemirjen, nervozen; nespokojen, nezadovoljen; neprestan, brez konca; ki ne nudi miru, neudoben
a restless chair neudoben stol
a restless night noč brez spanja, brez počitka - rezílen
rezilna deska tailloir moški spol
rezilno orodje outil tranchant
rezilni stol chevalet moški spol, selle ženski spol
rezilni stroj machine à couper, coupeuse ženski spol
rezilni sveder taraud moški spol - rickety [ríkiti] pridevnik (ricketily prislov)
rahitičen, pohabljen; slab, nemočen, šibek; majav, razmajan
a rickety chair (car) razmajan stol (avto) - runique [rünik] adjectif runski
alphabet masculin, écriture féminin runique, caractères masculin pluriel runiques, inscriptions féminin pluriel runiques runska abeceda, runska pisava, runske črke, runski napisi
art masculin runique skandinavska umetnost (3.—10. stol.) - rush3 [rʌš]
1. samostalnik
botanika biček, loč, ločje
figurativno stvar brez vrednosti
it is not worth a rush (to) ni vredno počenega groša (prebite pare)
I don't care a rush mi ni prav nič mar, se požvižgam na to
2. pridevnik
bičnat, ločnat
rush bottomed chair stol iz ločja - seat2 [si:t] prehodni glagol
dati (odkazati, posaditi na, nuditi) sedež (komu); namestiti, popraviti sedež; opremiti s sedeži; popraviti (zakrpati) sedalo pri stolu, zadajšnji del hlač; namestiti na podnožje, na stojalo; montirati (stroj); izvoliti v parlament, posaditi na prestol, ustoličiti; (pasivno) sedeti, imeti (svoj) sedež
(refleksivno, arhaično) naseliti se
seated in the armchair sedeč v naslanjaču
a deeply seated error globoko ukoreninjena zmota
be seat ed! izvolite sesti!
I seated myself on... sedel sem na...
the hall was seated v dvorano so postavili stole
to be seated for 500 persons imeti 500 sedežev (o dvorani)
this hall can seat 3000 people v tej dvorani je sedežev za 3000 oseb
to seat a candidate izvoliti kandidata v parlament
the car will seat six comfortably v avtu lahko udobno sedi šest oseb
to new-seat a chair napraviti novo sedalo stolu, podplesti s slamo stol - sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga - sillón moški spol naslanjač
sillón de hamaca (Am) gugalni stol
sillón de ruedas stol na kolescih - sklópen
sklópni stol folding chair - sklópen pliant
sklopen klobuk, cilinder (chapeau moški spol) claque moški spol
sklopna miza table pliante
sklopen sedež siège pliant, (v avtomobilu) siège transformable (ali à abattant), strapontin moški spol, (tudi v dvorani)
sklopen stol chaise pliante - sklópen (-pna -o) adj. pieghevole, reclinabile, ribaltabile:
sklopni sedež, naslanjač sedile ribaltabile
sklopna pisalna miza ribaltina
sklopni stol manganella - sklópen
sklopen klobuk clac m
sklopen stol silla f plegable, silla de tijera; catrecillo m
sklopna miza mesa f plegable, mesa de charnelas
sklopen sedež asiento m movible, asiento plegadizo, (v avtu) traspuntín m - sklopn|i [ó] (-a, -o) Klapp- (most die Klappbrücke, oltar der Klappaltar, pokrov der Klappdeckel, sedež der Klappsitz, stol der Klappstuhl, miza der Klapptisch)
- skočíti to jump, to spring, to make a jump (ali spring, leap, bound), to bound; to take a leap (ali jump, bound)
na noge skočíti to leap to one's feet
skočíti v vodo to jump into the water, (pri kopanju) to dive
skočíti na glavo v vodo to take a header (ali a headlong, headfirst dive) into the water
skočíti komu na pomoč to rush (ali to hurry) to someone's help
skočíti z zidú to jump down off a wall
skočíti na stol to jump up on (to) a chair
skočíti iz postelje to jump out of bed
skočíti v sedlo to leap (ali to vault) into the saddle
skočíti na tla (dol, na zemljo) to jump down, (jezdec) to leap off, to dismount - smash2 [smæš] prehodni glagol & neprehodni glagol
treščiti, razbiti (se) (o vozilu), raztreščiti (se), zdrobiti (se), streti (se), zmečkati (se)
vojska uničiti, potolči, popolnoma poraziti
šport ostro suniti (žogo)
ekonomija pripeljati koga do stečaja, priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; zaleteti se (into v)
trčiti (z); biti uničen
sleng spraviti (ponarejen denar) v promet
to smash a chair razbiti stol
to smash a stone through the window treščiti kamen skozi okno
to smash a theory podreti teorijo
a smashing victory uničujoča zmaga
to smash into each other treščiti, trčiti skupaj, eden v drugega
to smash in zaloputniti (vrata) - sodnišk|i2 (-a, -o) šport Schiedsrichter- (stol der Schiedsrichterstuhl, odločitev die Schiedsrichterentscheidung)
sodniška tribuna der Kampfrichterstand - splendidus 3, adv. -ē (splendēre)
1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.
2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O. - spustíti (-ím) | spúščati (-am)
A) perf., imperf.
1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata
2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza
3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare
4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.
B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare
2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia
3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso - stabílen stable; firm
cene so stabílne the prices are firm
stabílno ravnotežje steady balance, stable equilibrium
stabílna valuta stable currency
stabílen stol steady chair
stabílna vlada stable government