Franja

incassare

A) v. tr. (pres. incasso)

1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek

2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek

3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine

incident, e [ɛ̃sidɑ̃, t] adjectif slučajen, postranski; grammaire vrinjen

proposition féminin incidente vrinjen stavek

incidént

I. -ă (-ţi, -te) -e

1. lingv. vrinjen
□ propoziţie incidentă vrinjeni stavek

2. mat. vpaden

II. -e n

1. nezgoda, nesreča

2. incident, neprijeten dogodek, zaplet

3. izgred

4. spor

5. jur. ugovor

incidentale agg.

1. slučajen, naključen

2. postranski, drugoten, manj pomemben:
proposizione incidentale jezik vrinjeni stavek

incidēnte

A) agg.

1. mat. vpaden:
angolo incidente vpadni kot

2. fiz.
raggio incidente vpadni žarek

3.
proposizione incidente jezik vrinjeni stavek

B) m

1. dogodek, pripetljaj

2. nezgoda, nesreča:
incidente stradale prometna nesreča
incidente di percorso pren. nepričakovana zapreka

3. incident, zaplet; spodrsljaj; spor:
un incidente diplomatico diplomatski zapletljaj

4. pravo ugovor:
sollevare un incidente podati ugovor

independent¹ [indipéndənt] pridevnik (independently prislov)
neodvisen (of od)
samostojen, svoboden, nevezan, samozavesten; denarno neodvisen; svobodoljuben
slovnica neodvisen, glavni

independent gentleman rentnik
independent means (income) lastno premoženje
independently of ne glede na
slovnica independent clause glavni stavek
vojska independent fire hitro streljanje, posamično streljanje

infinitif, ive [ɛ̃finitif, iv] adjectif nedoločniški; masculin nedoločnik

proposition féminin infinitive nedoločniški stavek

ínfinitiv (modo m) infinitivo m

infinitivni stavek proposición f infinitiva

īn-fīnītus 3, adv. -ē (in [priv.], fīnīre) neomejen, brez konca, neskončen, brezkončen, neizmeren, in sicer

1. prostorsko: Mel., spelunca ... infinitā altitudine Ci., mundus finitus infinito similis Ci., inf. spatium Lucr., domuisti gentes ... locis infinitis Ci., inf. imperium, potestas Ci., L. neomejena.

2. časovno: Lucr., infinito ab tempore Ci. od vekov; od tod o dogodkih: infinitum bellum N. neskončna, caedem infinitam civium facere Ci., dimicatio Ci., infinita illa hasta Ci. neprestane dražbe (gl. hasta), infinitae quaestiones Ci., iis infinitum est odium Ci., quid plausūs infiniti Ci. odobravanje, ploskanje, ki ga noče biti konec, spem infinitam persequi Ci. čigar konec je nedogleden, čigar konca ni videti, labor Ci., occupationes N. neprestana, cunctatio Plin. iun., curae Q.

3. po številu: Auct. b. Afr., Gell., Eutr., Lamp., multitudo infinita eorum, qui ... Ci., lucrum Ci., unum genus infinitae pecuniae cogendae Ci.; od tod: inf. facta, scelera, crimina Ci. ali inf. copiae Cu. brezštevilni, immunitatibus infinitis sublata vectigalia Ci.

4. po meri: Q., Iust., Eutr., Val. Max., magnitudo C., commentarii Ci.; od tod: inf. ambitus, largitio, licentia, cupiditas Ci. brezmeren, neizmeren, oratio Ci. ki ga ni konca, singillatim ea dicere infinitum est Ci. bi bilo neskončno dolgo, pretium Icti. nezmerna, si cui nimis infinitum videtur Ci. preobširno; subst. īnfīnītum -ī, n neizmerna množina: auri Eutr., ad, in infinitum Plin., Q. brez konca in kraja, do neskončnosti, in infinito Icti. neomejeno, brez omejitve, infinitum quantum Plin. neskončno, čez mero, izredno, infinito (silno) praestare ceteris Plin., infinito plus, magis Q. dokaj več, bolj; adv.: infinite partes secare et dividere Ci., inf. perorare, concupiscere Ci.

5. occ. kot ret. in fil. t. t.: nedoločen, splošen, pojmoven (posnet, abstrakten): „convenerit“ aeque infinitum est, „consenserit“ hoc vero cum infinitum tunc obscurum et occultum Ci., res infinite posita Ci., infinitior distributio Ci., inf. quaestio Ci. govorniška snov, coniunctiones ali connexa Ci. nedoločne povedi, nedoločen konsekutivni stavek; kot gram. t. t. modus inf. ali verbum inf. Q. nedoločni zaimek (kakor quis, quem, quoius) Varr.

instrumentaln|i (-a, -o) instrumentell, Instrumental- (solist der Instrumentalsolist, stavek der Instrumentalsatz, glasba die Instrumentalmusik, skladba das Instrumentalstück, spremljava die Instrumentalbegleitung)

inter-eā (adv.: inter in abl. f. sg. zaimka is)

1. časovno:
a) medtem, med tem časom, vtem, v tem času, tačas: Ter., C., V., N., Cu., i. T. Roscius advenit Ci., teritur i. tempus Ci.; z natančnejšim časovnim določilom: haec dum Romae geruntur, Quinctius i. de agro vi detruditur Ci., i. iste, cum signa quaedam pulcherrima vidisset, adamavit Ci., i., quoad fides esset data, … non intermissuros delectūs C.; Kom. pogosto pristavijo gen. loci: Pl., dum haec loquimur, interea loci … Ter.
b) včasih: Sil.

2. adverzativno: pri vsem tem (pa), vendar (pa), toda. Istodobna dejanja, ki si nasprotujejo, izraža Latinec s cum interea „medtem (vtem) ko“, „medtem (vtem) ko vendar“: cum interea nullus gemitus audiebatur Ci., cum i. quis vestrum hoc non audivit? Ci., cum i. pecuniae vestigium nullum invenitis Ci.; podobno tudi, če je drugi stavek zanikan: (signa labefactabant;) illud interea nullā lababat ex parte Ci., neque interea verbum ullum inposuit Ci., nunc tamen i. haec accipe Cat.

interpoliran (-a, -o) interpoliert
interpoliran stavek der Schachtelsatz

interrogatif, ive [-tif, iv] adjectif vprašalen

pronom masculin interrogatif vprašalni zaimek; masculin vprašalna beseda (npr. zaimek, prislov); féminin vprašalni stavek

ita-que

1. adv. (= et ita) in tako: eodem te rediturum dixeras itaque fecisti Ci., semper sunt sancti habiti i. dicti Ci., cum quaestor fuissem i. ex eā provinciā discessissem, ut … Ci., ita constitui i. feci Ci., loca eos impediebant, itaque ergo paucis effugium patuit Ci., i. postulo, ut fiat Ter., i. faciam, itaque cautum est L.

2. conj. (tako) tedaj, tedaj, torej, izza tega, zato, potemtakem; vezna moč besedice que je polagoma oslabela in tako se čuti nastopni stavek kot samostojen: nemo ausus est eum sepelire, itaque a servis sepultus est Ci. Kadar označuje iz navedenih okoliščin izhajajoče dejstvo se uporablja
a) v povedi neodvisno: itaque, quoniam pro se ipso dicere non posset, verba pro eo fecit frater eius N., i., si quam habeo laudem, quaesita est in foro Ci., partiendum sibi … putavit. Itaque T. Labienum in Treveros cum equitatu mittit C.; odvisno: itaque omnes liberatos discessisse Ci.;
b) v vprašanjih: itaque quis ignorat? Ci., i. num quis in iudicium est vocatus? Ci.;
c) v zahtevnih stavkih: itaque attende, Torquate! Ci., i. a Pompeio exempla sumantur! Ci.; poseb. povzema prekinjeno misel = torej, kakor sem že rekel: itaque ego illum exercitum … magno opere contemno Ci., cum C. Mucius, adulescens nobilis, cui indignum videbatur populum Rom. servientem … nullo bello obsessum esse, liberum … ab isdem Etruscis obsideri, quorum saepe exercitūs fuderit; itaque … eam indignitatem vindicandam ratus … L.

Opomba: Po Prisc. se je ta beseda naglašala kot adv. itá-que, kot conj. ítaque.

ìzričan -čna -o
1. izrečen, izrecen: misija ima -e upute
2. poveden: -a rečenica povedni stavek

izvrševaln|i (-a, -o) Vollstreckungs-, Vollzugs-
avtomatska obdelava podatkov izvrševalni stavek die Laufanweisung

jedrn|i [ê] (-a, -o) Kern- (delitev die Kernteilung, membrana die Kernmembran, nit der Kernfaden, pentlja die Kernschleife, ploščica die Kernplatte, nastavek die Kernmarke, sok der Kernsaft, stavek der Kernsatz, transformator der Kerntransformator, biologija telesce das Kernkörperchen, milo die Kernseife)

jȅstan -sna -o trdilen, pritrdilen: jestan odgovor; -a rečenica trdilni stavek

kavzaln|i (-a, -o) Kausal- (adverb das Kausaladverb, niz die Kausalkette, stavek der Kausalsatz, povezava der Kausalzusammenhang, terapija die Kausalbehandlung, zveza der Kausalnexus)

komparativ|en [ó] (-na, -no) komparativ, Komparativ- (stavek der Komparativsatz), Vergleichs-