Franja

onda f

1. val:
essere in balia delle onde biti izročen na milost in nemilost valov
essere sulla cresta dell'onda pren. biti na vrhuncu uspeha

2. knjižno morje

3. pren. val, naval, silovit nastop:
l'onda dei ricordi val spominov

4. pren. valovanje:
l'onda della folla valovanje množice

5.
onde pl. fiz. valovi:
onde elettromagnetiche elektromagnetni valovi
onde corte, medie, lunghe kratki, srednji, dolgi valovi
mandare in onda oddajati (radio, TV)
lunghezza d'onda valovna dolžina

6.
onda verde avto zeleni val

onde [ɔ̃d] féminin val; valovanje; valovita črta; poétique voda morja, reke

en onde valovit
par la voie des ondes, sur les ondes po radiu
ondes longues, moyennes, courtes dolgi, srednji, kratki valovi
guerre féminin des ondes valovna vojna, vojna v etru
longueur féminin d'onde valovna dolžina
onde de chaleur, de froid val vročine, mraza
ondes lumineuses, sonores, ultracourtes svetlobni, zvočni, ultra kratki valovi
être sur la même longueur d'onde (figuré) govoriti isti jezik, razumeti se

orient [ɔrjɑ̃] masculin vzhod

Orient Orient, Jutrovo
à l'orient de vzhodno od
Proche-Orient, Moyen-Orient, Extrême-Orient Bližnji, Srednji, Daljni vzhod
Eglise féminin d'Orient vzhodna (grška, pravoslavna) Cerkev
Empire masculin d'Orient vzhodnorimsko cesarstvo
Orient-Express ekspresni vlak med Parizom in Carigradom

órient oriente m

Daljni Orient Oriente Extemo (ali Lejano)
Srednji orient Oriente Mediano
Bližnji Orient Próximo Oriente
potovanje v Orient viaje m a(l) Oriente

oriēnte m

1. orient, vzhod:
Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

2. Vzhod, vzhodne dežele:
Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

3.
Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

4. biserna presojnost

Osten, der, (-s, ohne Plural) vzhod; im Osten na vzhodu; aus dem Osten z vzhoda; der Nahe Osten Bližnji Vzhod; der Mittlere Osten Srednji Vzhod; der Ferne Osten Daljnji Vzhod

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

Peucetia -ae, f Pevcétija, pokrajina v srednji Apuliji: Plin. — Od tod adj. Peucetius 3 pevcétijski: sinus O. (= tarentski).

podpétnik talon moški spol (de soulier)

srednji podpetnik talon bottier

pôzen (-zna -o) adj.

1. in ritardo, che ritarda:
zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
danes bom pozna oggi farò tardi

2. inoltrato; basso, tardo:
pozna jesen autunno inoltrato
do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
pozni srednji vek basso Medioevo

3. tardivo; serotino:
pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. pozni porod parto serotino
vrtn. pozni sadež tardizia
um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
um. pozni barok tardo barocco
jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza

pozn|i [ô] (-a, -o) Spät-, spät- (jesen der Spätherbst, pomlad der Späfrühling, poletje der Spätsommer, zima der Spätwinter, barok das/der Spätbarock, les das Spätholz, nasledek die Spätfolge, srednji vek das Spätmittelalter, stadij das Spätstadium, porod die Spätgeburt, antika die Spätantike, gotika die Spätgotik, latinščina das Spätlatein, oblika die Spätform, predstava die Spätvorstellung, renesansa die Spätrenaissance, romantika die Spätromantik, delo das Spätwerk, judovstvo das Spätjudentum)
pozno sadje agronomija in vrtnarstvo spätes Obst
pozna (nočna) ura späte/vorgerückte Nachtstunde
ob pozni uri zu vorgerückter Nachtstunde
do poznih nočnih ur bis tief in die Nacht (hinein)

prelòm (-ôma) m

1. rottura; fenditura

2. med. frattura:
prelom lobanje frattura del cranio
odprti prelom kosti frattura esposta

3. rottura, inosservanza, violazione:
prelom prisege spergiuro

4. pren. rottura; svolta:
prelom s preteklostjo rottura col passato

5. punto di rottura, di frattura

6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo

7. min. frattura

8. geol. faglia, frattura; alp.
ledeniški prelom crepaccio

9. tisk. (prelom strani) impaginazione

professeur [prɔfɛsœr] masculin (vseučiliški, srednješolski) profesor

professeur sans chaire, (professeur) chargé masculin de cours izredni profesor
professeur de Faculté, d'Université vseučiliški profesor
professeur de français, de chant, de sport, de ski učitelj (profesor) francoščine, petja, športni, smučarski učitelj
professeur libre privatni učitelj
professeur de lycée, de collège gimnazijski profesor
professeur titulaire (univerzitetni) redni profesor
sa femme est - de lycée njegova žena je profesor(ica) na srednji šoli
le professeur Marie X. profesor(ica) Marija X.

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pujs|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (vinski veščec) der Weinschwärmer (mali Kleiner, srednji Mittlerer, veliki Großer)

razred moški spol (razréda …)

1. die Klasse (cenovni Preisklasse, davčni Steuerklasse, eksplozivni Explosionsklasse, kakovostni Qualitätsklasse, Güteklasse, kristalni Kristallklasse, luksuzni Luxusklasse, nevarnostni Gefahrklasse, odpornosti proti ognju Feuerwiderstandsklasse, standardni Standardklasse, tržni Handelsklasse, turistični Touristenklasse, volilni Wählerklasse, zavarovalni Versicherungsklasse)
razred zase die Sonderklasse

2. družbeni: die Klasse, Gesellschaftsklasse (delavski Arbeiterklasse, srednji Mittelklasse, višji Oberklasse)
pravosodje v interesu vladajočega razreda die Klassenjustiz

3.
plačilni razred die Besoldungsklasse, die Besoldungsgruppe, die Dienstaltersstufe, die Gehaltsstufe, Gehaltsklasse, die Vergütungsgruppe
zavarovalni razred Beitragsklasse
cenovni razred die Preislage, die Preisklasse
v srednjem cenovnem razredu mittelpreisig

4. v šoli: die Klasse (prvi erste …), die Schulklasse; prostor: der Klassenraum, das Klassenzimmer, die Klasse
ponavljati razred [sitzenbleiben] sitzen bleiben, nicht versetzt werden
pustiti ponavljati razred koga (jemanden) [sitzenlassen] sitzen lassen
vpisati v prvi razred (ein Kind) einschulen
zadnji razred die Entlassungsklasse
predstavnica/predstavnik razreda die Klassensprecherin, Schülersprecherin/ der Klassensprecher, Schülersprecher
srečanje razreda das Klassentreffen
učenec prvega/drugega/tretjega … razreda der [Erstkläßler] Erstklässler/[Zweitkläßler] Zweitklässler/[Drittkläßler] Drittklässler
najboljši v razredu der Klassenbeste ( ein -r)
število učencev v razredu die Klassenstärke
z … razredi -klassig (s štirimi vierklassig)

5. šport die Klasse (mladinski Jugendklasse, članski Seniorenklasse, čolnov Bootsklasse)
|
… srednjega razreda Mittelklasse-
(avtomobil der Mittelklassewagen)
železnica prvega/drugega razreda Erste-Klasse/Zweite-Klasse
(oddelek das Erste-Klasse-Abteil, vagon drugega razreda der Zweiter-Klasse-Wagen)
po razredih klassenweise
figurativno razred zase die Extraklasse

rázred classe ženski spol , section ženski spol , catégorie ženski spol, gramatikalno groupe moški spol ; (učilnica) (salle ženski spol de) classe ženski spol

delavski razred la classe ouvrière
nižji (srednji, višji) razredi (sociologija) les classes inférieures (moyennes, supérieures)
razredi posedujočih les classes possédantes
vladajoči razred la classe dirigeante
vozovnica prvega (drugega) razreda billet moški spol de première (seconde) (classe)
ponavljati razred (v šoli) redoubler (une classe)
preiti v višji razred passer dans la classe supérieure
preskočiti razred sauter une classe

record [rəkɔr] masculin, sport rekord, najvišji dosežek v športni panogi; adjectif rekorden

record d'altitude, de durée, de vitesse višinski, vztrajnostni, hitrostni rekord
record d'athlétisme, de natation, du monde, d'Europe, féminin, masculin lahkoatletski, plavalni, svetovni, evropski, ženski, moški rekord
record de fond, de demifond, de vitesse sur faible parcours rekord na dolgi, srednji, kratki progi
en untemps record v rekordnem času
production féminin record chiffre masculin record (de 100 milliards) rekordna proizvodnja, rekordna številka (100 milijard)
améliorer, battre le record izboljšati, potolči rekord
détenir le record držati rekord
détenir le record de quelque chose (figuré) biti neprekosljiv v čem
essayer un record skušati postaviti rekord
homologuer un record potrditi, verificirati rekord
établir un record postaviti rekord
(figuré) pour la maladresse, il bat tous les records kar tiče nerodnost, je on neprekosljiv

redolent [rédələnt] pridevnik
(redko) prijeten, sladek (o vonju); močno dišeč, vonjav, ki diši (of, with po)
figurativno ki spominja na

a coat redolent of tobacco po tobaku dišeč suknjič
a castle redolent with mystery s skrivnostnostjo ovit grad
a scene redolent of the Middle Ages na srednji vek spominjajoč prizor
a tone redolent with contempt zaničevanja poln ton
to be redolent of sth. figurativno dišati po; namigovati, cikati na, spominjati na, imeti duh (vonj) po