Franja

tír (železniški) vía f (férrea) ; (tirnica) rail m , raíl m , riel m

normalen tir vía (de ancho) normal
dvojni (ozek, stranski, nakladalni) tir vía doble (estrecha, lateral, de carga)
izogibalni tir desvío m
premikalni (ranžirni) tir vía de maniobras (de formación)
industrijski (tovarniški) tir vía industrial (de fábrica)
mrtev tir vía muerta, apartadero m
spraviti kaj v tir (fig) poner a/c en la vía
spraviti, vreči iz tira (fig) desviar (del buen camino), des(en)caminar
priti iz tira, iztiriti se descarrillar, fig apartarse del cauce normal
priti zopet v normalen tir volver a su cauce; volver las cosas a su cauce (ali a la nonnalidad)
spraviti zopet v tir (fig) encarrillar; volver a encauzar por el buen camino
skočiti s tira descarrillar
ostati na starem (na svojem) tiru seguir la rutina de antes; no salirse de su cauce
pogajanja so zašla na mrtev tir las negociaciones se han estancado

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

tóčka point; (poročila) item, point, (dnevnega reda) point; (kraj) spot, place; (mesto v knjigi) passage, item; (postavka) point, item; (živilskih kart ipd.) point, coupon

tóčka za tóčko point by point, item by item, in detail
do neke (določene) tóčke to a certain extent
njegova močna (šibka) tóčka his strong (weak) point
bistvene tóčke pravo the merits pl of a case
boleča tóčka (one's) sore point
izhodiščna tóčka starting point, point of departure
mrtva tóčka dead centre, (figurativno) deadlock, standstill
sporna tóčka point at issue
stična tóčka point of contact
kritična, mrtva tóčka (zastoj) deadlock
zmaga po tóčkah winning on points
dotakniti se boleče tóčke to touch a sore spot
doseči tóčko šport to make (ali to score) a point
izgubiti po tóčkah to lose on points
premagati po tóčkah koga to outpoint someone
priti na mrtvo tóčko (figurativno) to reach deadlock, to come to a standstill
spraviti z mrtve tóčke to release from a deadlock

tráns trance

pasti v tráns to fall into a trance
spraviti koga v tráns pesniško to trance someone

uglèd reputación f , fama f , prestigio m ; estimación f , consideración f ; autoridad f ; crédito m

izgubljen ugled desprestigio m, descrédito m
poklicni ugled prestigio profesional
dati ugled dar prestigio
izgubiti ugled desprestigiarse, caer en descrédito
pridobiti si ugled cobrar crédito, hacerse respetar
spraviti koga ob ugled desacreditar a alg, poner en descrédito a alg
uživati ugled gozar de prestigio; tener reputación (ali fama)

ulómek fragment moški spol ; matematika fraction ženski spol

decimalni ulomek fraction décimale
dvojni ulomek fraction continue
pravi ulomek fraction simple
ulomek, ki se (ne) da reducirati fraction (ir)réductible
krajšati ulomek réduire une fraction
spraviti ulomek na skupni imenovalec réduire une fraction au même dénominateur

ulómek fracción f

dvojni (pravi, nepravi) ulomek fracción compuesta (propia ali pura, impropia)
krajšati ulomek reducir una fracción
spraviti ulomek na skupni imenovalec reducir una fracción al común denominador

úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
dejavnost uma attività della ragione
kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
pren. priti na um saltare in mente
pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
kričati kakor iz uma gridare come pazzi
filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica

uredi|ti (-m) urejati

1. (spraviti v red) ordnen, in Ordnung bringen; na novo, drugače: umordnen

2. zadeve: arrangieren, (spraviti v red) regeln, pogovorno: klarkriegen; posle, službene zadeve: erledigen; s predpisom: regeln; (poravnati račun) klarmachen
urediti si lase sein Haar machen
urediti tako, da … es so einrichten, [daß] dass …
to se bo že uredilo das wird schon

3. za določen namen - za plovbo: schiffbar machen; smučišče, komunalno - zemljišče: erschließen

uspe|ti [é] (-m) Erfolg haben
ne uspeti keinen Erfolg haben
(posrečiti se) gelingen, geraten; (zmoči) können, vermögen; (spraviti skupaj) zustande bringen, hinbringen, [fertigbringen] fertig bringen, dazu bringen
figurativno kako neki ti je to uspelo? wie hast du dieses Kunststück vollbracht?

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

var|en (-na, -no) sicher (krizno krisensicher, prometno verkehrssicher, pupilarno mündelsicher, pred bombami bombensicher, pred eksplozijo explosionssicher, pred molji mottensicher, pred plazovi lawinensicher, pred ponarejanjem fälschungssicher, pred tanki panzersicher, pred tatovi diebessicher, pred tresenjem erschütterungssicher, pred treskavcem schlagwettersicher, pred udarci stoßsicher, pred vlomom einbruchssicher, pred zmrzovanjem frostsicher, za vožnjo fahrsicher, proti plazenju rutschungssicher); (nenevaren) gefahrlos; (spravljen na varno) geborgen; pred čim - boleznimi ipd.: gefeit (gegen)
biti na varnem in Sicherheit sein
imeti na varnem in Gewahrsam haben
spraviti na varno in Sicherheit bringen, (zakleniti) fortschließen

váren seguro ; (zavarovan) asegurado

na varnem en seguridad, en salvo, fuera del peligro
pupilarno varen con garantía pupilar
varen kraj lugar m seguro
varen pred al abrigo de; asegurado contra
tukaj nismo varni no estamos seguros aquí
tam človek ni varen allí se arriesga (ali corre peligro) la vida
spraviti (se) na varno poner(se) a salvo

varn|o srednji spol (-ega)
spraviti na varno in Sicherheit bringen, v zapor: auf Nummer Sicher bringen
biti na varnem in Sicherheit sein, v zaporu: auf Nummer Sicher sitzen

veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

zlata veljava patrón m oro
v veljavi en validez
biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
ne biti več v veljavi dejar de ser válido
priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
spraviti do veljave hacer valer
stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor

vešála horca f ; patíbulo m ; (šafot) cadalso m

spraviti na vešala koga llevar a alg a la horca, hacer ahorcar a alg
priti na vešala ser ahorcado

víslice horca f ; patíbulo m ; cadalso m

priti na vislice ser ahorcado
spraviti koga na vislice llevar a alg a la horca, hacer ahorcar a alg

vkùp adv. (skupaj) insieme:
vkup spraviti mettere insieme
vkup živeti vivere insieme
vkup stanovati abitare insieme, coabitare
vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
pren. vkup držati essere solidali
pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
PREGOVORI:
pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia

volj|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) (razpoloženje)
dobra volja gute Laune, die Vergnügtheit
slaba volja schlechte Laune, das Verstimmtsein, die Verstimmung
židana volja rosige Laune
dobre volje gut aufgelegt, vergnügt, [gutgelaunt] gut gelaunt
ves dobre volje quietschfidel, fröhlich
židane volje aufgekratzt
biti dobre volje guter Laune sein, [gutgelaunt] gut gelaunt sein, guter Dinge sein
slabe volje [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt, [übelgelaunt] übel gelaunt, [mißgelaunt] missgelaunt, [mißgestimmt] missgestimmt
biti slabe volje schlechte Laune haben, [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt sein, schlecht aufgelegt sein
zelo slabe volje sauer, stinksauer
biti zelo slabe volje eine Stinklaune haben
spravljati/spraviti v dobro voljo koga (jemanden) freuen, gut stimmen
spraviti/spravljati v slabo voljo koga (jemanden) ärgern, verärgern, verstimmen, (jemandem) auf das Gemüt schlagen