Franja

in-haereō -ēre -haesi -haesūrus

1. v čem ali na čem viseti, tičati, prijemati se, trdno se držati česa: Fl., lingua inhaeret Ci., angit inhaerens V.; z dat.: visceribus Ci., sidera suis sedibus inhaerent Ci., animi corporibus non inhaerent Ci., collibus arbor inhaeret H., patris cervicibus i. Plin. iun., humeris abeuntis, tergo O., alicui Cu.; s praep.: ad saxa Ci.

2. metaf.: obviseti na čem, prije(ma)ti se, držati se česa: vultibus illa tuis inhaeret O. oko ji je obviselo na tvojem obličju, tibi semper inhaereat uni O. bodi od tebe neločljiv, i. pectoribus O. v srcu bivati, i. studiis O. popolnoma streči, posvetiti se, oprijeti se, poprijeti za, alicui i. O. komu zvesto vdan biti, superstitionibus Lact., lineamentis statuae Petr. vedno misliti na … prioribus vestigiis Col. stopinjam slediti, sensibus Q., verbis Q. ravnati se po besedah, cogitationibus Vel. Max. v misli zatopljen biti, oculis O. pred očmi biti, virtutes voluptatibus inhaerent Ci. koreninijo v … , inhaeret in visceribus illud malum Ci. se je zakotilo v notranjost = se je zakoreninilo v notranjosti, tibi penitus inhaeret ista suspicio, opinatio Ci., inhaeret in mentibus augurium Ci., preces memoriae i. Plin. iun. so vtisnjene v spomin, Magnentius rebus confundendis i. Amm., tergo (fugientis) i. Cu., L. (bežečemu) biti za petami; pesn.: canis inhaesuro similis O. ki mu je za petami.

irretentive [iriténtiv] pridevnik
ki si ne more zapomniti, pozabljiv

irretentive memory slab spomin

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

izdájati (-am) | izdáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. tradire:
izdajati domovino tradire la patria

2. (biti znamenje česa) tradire, rivelare, denotare:
glas je izdajal, da je razburjen la voce ne tradiva l'emozione
pren. izdajati prevaro za resnico gabellare per verità la frode

3. (prenehati zadovoljivo opravljati svojo funkcijo) tradire, mancare, venir meno:
spomin me izdaja la memoria mi tradisce

4. pubblicare, stampare (libri); incidere (dischi)

5. ekon. emettere

6. (delati, da dobi kaj uradno veljavo) emanare (leggi, decreti); rilasciare (documenti, attestati)

7. consegnare, distribuire:
izdajati blago iz skladišča consegnare la merce dal magazzino
izdajati obroke hrane distribuire i pasti

8. (potrošiti, trošiti; porabiti, porabljati) spendere

B) izdájati se (-am se) | izdáti se (-am se) imperf., perf. refl.
izdajati se za spacciarsi per

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

jog² [džɔg]

1. prehodni glagol
rahlo suniti, krcniti, stresti, podrezati
figurativno spomniti; pognati (stroj) za kratek čas

2. neprehodni glagol
udariti (against proti)
vleči se naprej, capljati (on, along)
odpraviti se, nadaljevati pot (on)

to jog s.o.'s memory poklicati komu v spomin
to jog on prebiti čas, nadaljevati
matters jog along stvari počasi napredujejo
I must be jogging moram se odpraviti

kraj¹ moški spol (-a …) der Ort, die Örtlichkeit; (naselje) die Ortschaft; -ort (domači Heimatort, gorski Gebirgsort, namembni Bestimmungsort, izpolnitveni Erfüllungsort, bivanja Aufenthaltsort, dajatve Leistungsort, dobave Lieferort, izdaje dokumenta Ausstellungsort, izida Erscheinungsort, izvora/od koder kdo izvira Herkunftsort, Ursprungsort, plačila Zahlungsort, prireditve Veranstaltungsort, rojstva Geburtsort, smrti Sterbeort, zasedanja Tagungsort, tekmovanja Austragungsort, sosednji Nachbarort)
vezan na določen kraj standortgebunden
… kraja Orts-
(konec das Ortsende, der Ortsausgang, navedba die Ortsangabe, območje der Ortsbereich, opis die Ortsbeschreibung, poznavalec der Ortskundige, poznavanje die Ortskenntnis, sprememba der Ortswechsel, tabla das Ortsschild, tabla za konec kraja das Ortsendeschild, podoba das Ortsbild, začetek der Ortseingang)
čas in kraj Ort und Zeit
spomin za kraje das Ortsgedächtnis
določilo kraja die Raumangabe
iz kraja aus dem Ort
iz kraja v kraj von Ort zu Ort
od kraja do kraja drugačen örtlich verschieden
prebivajoč v kraju ortsansässig
tujec v kraju der Ortsfremde ( ein krajr)
tuj v kraju ortsfremd
v kraju/znotraj kraja im Ort, innerorts

krátek short; brief; (kratko povzet) summary; (čas) of short duration

na krátko in short, shortly, briefly
v krátkem within a short time, soon, shortly, before long
pred krátkim recently, the other day, lately, newly, of late, a short time ago, a short while ago, not long ago, not long since
do pred krátkim until lately, until quite recently
krátko in jedrnato short and to the point
na krátko povedano je stvar, da... the long and the short of it is that...
na krátko mu rečejo Joe he is called Joe for short
krátek čas pastime, amusement
krátka biografija profile
krátek film (film) short, (2.000 čevljev dolg) two-reeler
krátek opis précis
krátek rok short term
krátek spomin short memory
krátek val shortwave
na krátkih valovih in the shortwave (frequency) band
krátka vsebina summary, abstract
krátek stik (elektrika) short circuit
koga na krátko držati to keep someone on a short lead
krátko se izraziti to put it briefly
biti krátek s kom to be short with someone
ona ima krátek spomin she has a short memory, she is forgetful
delati komu krátek čas to amuse someone, to entertain someone
knjiga bo v krátkem izšla the book will be out soon
oddajati na krátkih valovih iz... to transmit (ali to broadcast) on shortwaves from...
posta(ja)ti krátek to become short, to shorten
krátko povedano in short
povej na krátko! cut it short!
da na krátko povem to be brief, to cut (ali to make) a long story short, to put it in a nutshell, to sum up
krátko potegniti (figurativno) to come off badly, to draw a blank, to come off second best
krajši konec potegniti (figurativno) to get the worst of it, to be the loser

krátek court, bref, de courte durée, concis

kratek čas (figurativno) passe-temps moški spol, divertissement moški spol
kratke hlače culotte courte, short moški spol
kratek stik (elektrika) court-circuit moški spol
kratek samoglasnik (zlog) voyelle ženski spol (syllabe ženski spol) brève
kratko življenje vie ženski spol brève (ali courte)
v kratkem sous peu, dans peu de temps, bientôt
pred kratkim il y a peu de temps, récemment, il n'y a pas longtemps
na kratko en peu de mots, brièvement, en quelques traits
kratki val (radio) onde ženski spol courte
kratke vesti (poročila) nouvelles ženski spol množine brèves
kratka vsebina résumé moški spol, sommaire moški spol
imeti kratek spomin avoir la mémoire courte
na kratko ostriči (lase) couper court
na kratko povzeti résumer
bodi kratek! sois bref!, fais vite!
napraviti kratek proces faire peu de façons avec quelqu'un, en finir rapidement avec quelque chose, expédier quelque chose, mener quelque chose rondement, mener l'affaire rondement, ne pas y aller par quatre chemins

krátek corto; breve; de corta duración

kratek čas (fig) pasatiempo m
kratke hlače pantalón m corto
kratek stik cortocircuito m
kratek zlog sílaba f breve
v kratkem en breve, dentre de poco
kratek povzetek resumen m, sumario m
kratko in jedrnato en pocas palabras, sin rodeos, lacónicamente
kratek čas potem poco después
pred kratkim hace poco (tiempo), recientemente, últimamente
v najkrajšem času en el más breve plazo
kratke vesti (poročila) noticias f pl breves
kratki val (radio) onda f corta
imeti kratek spomin ser flaco de memoria
da sem kratek ... para abreviar...
iti po najkrajši poti tomar el camino más corto; tomar (ali echar por) el atajo
na kratko povzeti resumir
napraviti kratek proces no andarse con contemplaciones, fam no pararse en barras, cortar por lo sano
čisto na kratko ostriči (lase) cortu al rape (el pelo)
kratko potegniti (fig) salir perdiendo en un asunto

kratkoroč|en [ó] (-na, -no) kurzfristig
kratkoročna zaposlitev die Zeitarbeit
kratkoročni kredit der Kurzkredit
kratkoročni spomin das Kurzzeitgedächtnis
kratkoročno kurzzeitig, auf kurze Sicht

labile [labil] adjectif majav, nestabilen; figuré slaboten, nestanoviten

mémoire féminin labile slab spomin

lābor¹, lābī, lāpsus sum (prim. gr. ὀλιβρός spolzek, lat. lūbricus, stvnem. slīfan = nem. schliefen, schlüpfen smukniti, zmuzniti se) brez spotike, enakomerno, polagoma, lahno gibati se, od tod

1. zdrkniti, zdrsniti, (z)drčati, (z)drseti, (s)polze(va)ti, spustiti (spuščati) se navzdol ali navzgor, pasti (padati): quia continenter laberentur et fluerent omnia Ci. ker se vse giblje, involutae labuntur (cupae) C. se spustijo, demissum lapsi per funem V. spustivši se navzdol, lapsa cadunt folia V. se izmakne(jo) in pada(jo), lapsus ab arbore ramus O., stella de caelo lapsa V. padla, ki se je utrnila (= utrinek), stellas … videbis praecipitis caelo (po nebu, na nebu) labi V., sidera, quae vaga et mutabili ratione labuntur Ci. se lahno gibljejo (premikajo), signa videntur labier (= labi) adversum nimbos Lucr., sidera cuncta notat tacito labentia caelo (po nebu, na nebu) V., in Oceanum sidera lapsa cadunt Pr. padajo in zatonejo v Ocean (v morje), labi montibus (z gorá) Val. Fl., ex rupe Cu. s skale pasti, per gradus L. zvrniti se po stopnicah, in vanum manus lapsa Cu. je zamahnila, populus in diversa labitur Iust. se razkropi (razide, razhaja); (o kačah) lesti, plaziti se, viti se: anguis lapsus per aras V. ki se je spustila čez žrtvenike = plazeča se po žrtvenikih, perque sinus crebros et magna volumina labens O., pigraque labatur circa donaria serpens O., l. circum tempora, inter vestes et levia tempora O., non squamoso labuntur ventre cerastae Pr.; (o vodovju) teči, priteči (pritekati): sub magnā labentia flumina terrā V., diversis lapsi de partibus (po nekaterih rokopisih de fontibus) amnes O., l. e fontibus Cu., sub terras O., in caput (izvir) suum retro O., labuntur altis interim ripis (abl. qualitatis) aquae H., toda: sinistrā labitur ripā amnis H. teče (se preliva) čez levi breg, prius vasto labentur flumina ponto, quam … Pr., altissima quaeque flumina minimo sono labi Cu., cum labantur assidue flumina Sen. ph., vado labente V., T. če vodovje odteče; (o drugih tekočih stvareh) teči, priteči (pritekati), kaniti (kapljati): l. truncis cavis H. (o medu), quae … in proximum mare labuntur T. (o jantarju), pressus pavore sanguis tardius labebatur T., quid sit, quod guttatim faciat pluviam labi Arn.; (o solzah) (pri)teči, kaniti (kapljati), utrniti (utrinjati) se, pasti (padati): humor et in genas furtim labitur H., labitur ex oculis nunc quoque gutta meis O., lacrimae strictum labuntur in ensem O.; (o ladji) teči, pluti: labitur uncta vadis abies O.; (o plovečih) pluti: l. rate per aequora O., aquā Pr.; (o plavalcih) plavati: per aequora in magno mari, medio amne O.; (o letečih po zraku) (vz)leteti, (vz)plavati, splavati s česa, spustiti (spuščati) se s česa ali kam: voca Zephyros et labere pennis V., columba aëre lapsa quieto V., labere, Nympha, polo V. spusti se (splavaj) z neba, l. sub sidera V., pronum per aëra O., cum lenis aetheriis ad te modo laberer auris Val. Fl.; (o padajočih, umirajočih) pasti (padati), s česa zdrkniti, (z)drčati, zvaliti se (na tla), zvrniti (zvračati) se, zgruditi se: calor ossa reliquit; labitur V., labentis equo describit vulnera Parthi H., semianimem ali moribundum ex equo (s konja) labi L., multis labentibus ex equis aut desilientibus L., illa super terram (na zemljo, na tla) defecto poplite labens O., suffoso equo labitur T., sub onere labitur Petr. šibiti se (omagovati) pod bremenom, multi sine morte labuntur Petr.; od tod: laberis, Oebalide, primā fraudate iuventā O. = umiraš, ille oculis … solutis labitur Stat., labimur, i, Dorceu, miseram solare parentem Stat. = omedlevam, moči me zapuščajo; (o verigi, telesnih udih) ohlapno (mlahavo) viseti: lapsa catena Pr. nenapeta, tenuata de nexibus membra labuntur Ps.-Q.; poseb. o udih umirajočih oseb = pobesiti (pobešati) se, mlahavo viseti: caput labens et iam languentia colla levat Lucan., lapsae genae Sen. tr., mālae labentes Suet.; subst. n. pl.: firmamenta fluidorum ac labentium Sen. ph. oslabelih in ohlapnih stvari; (o oblačilih, orožju ipd.) pasti (padati), zdrkniti (zdrkavati): tergo velamina lapsa O., soluta ac velut labens undique toga Q., labentibus super corpus armis L., lapsasque lacertis sponte sua fama est nullo solvente catenas O.; (o zgradbah, skalah) nagniti (nagibati) se (k padcu), (z)rušiti se, sesesti (sesedati) se, posesti (posedati) se, udreti (udirati) se: labentes deorum aedes H., lapsuramque domum subeas O., lapso fundamento Cu., silex iam iam lapsura cadentique … adsimilis V.; (o očeh zaspanih, spečih oseb) skupaj (z)lesti, zatisniti (zatiskati) se, skleniti (sklepati) se, zaklopíti (zaklapljati) se: labentes ocelli, lapsi somno ocelli Pr.; poseb. o očeh umirajočih = medleti, stekleneti: labuntur frigida leto lumina V., labentes oculos condere (zatisniti, zatiskati) O., labentes oculi Q., Ps.-Q. — Pogosto pren.: ilico res foras labitur, liquitur Pl. denar mu steče iz hiše, se razblini, quia sunt (vitia) in lubrico incitataque semel proclivi labuntur Ci. spolzijo, labi per iter declive senectae O. polzeti; (o besedah, govoru) teči: brevitate et celeritate syllabarum labi putat verba proclivius Ci., oratio sedate placideque labitur Ci., (sermo eius) prosā incipit, versu labitur, pedestri oratione finitur Hier.; (o času) (po)teči, preteči, hiteti, miniti: labente die convivia quaerit V., tot iam labentibus annis V., labuntur anni fugaces H., assiduo labuntur tempora motu, non secus ac flumen O., labitur occulte fallitque volubilis aetas, ut celer admissis labitur amnis aquis O., cito pede labitur aetas O., tardo pede lapsa vetustas O.; (o življenjskem dihu, življenju) pojemati, giniti: Charicles … labi spiritum (Tiberio) nec ultra biduum duraturum T., Macroni firmavit labens anima T.

2. razlesti (razlezovati) se, širiti se, razširiti (razširjati) se, šiniti skozi kaj, prešiniti (prešinjati) kaj, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati) v kaj: dolor lapsus ad ossa V., penitusque in viscera lapsum serpentis furiale malum (= venenum) V., frigus per artus labitur O., labique ut somnum sensit in artus O., l. in porticus T. (o ognju) preskočiti na stebrišča, zajeti stebrišča; occ.
a) = delabi s česa zdrkniti (zdrkavati), od česa odleteti (odleta(va)ti), mimo zdrkniti (zdrčati), mimo (vz)leteti: cum superiacta tela testudine laberentur T., ne adiectae voces laberentur atque errarent Ci. da se ne preslišijo; pren.: si viā lapsus est Sen. ph. če je zašel s prave poti, sed labor longius, ad propositum revertar Ci. (v govoru) predaleč zahajam od svoje zadeve; tako tudi: quin labebar longius nisi me retinuissem Ci., labi facultatibus Ulp. (Dig.) izgubiti svoje imetje, obubožati.
b) = elabi zdrkniti ven, izpasti: viscera lapsa O., Lucan., forte lapsa vox T. beseda, ki je slučajno ušla z jezika; (o osebah) izmakniti (izmikati) se, izmuzniti se čemu, iz česa uiti (uhajati): e manibus custodientium lapsus Cu., lapsum e custodia (drugi: elapsum custodiae) … pergere ad paternos exercitus … fingebant T.; pren.: ante … Ararim Parthus bibet … , quam nostro illius labatur pectore voltus V. prej … bo Part pil Arar kot mi iz srca izgine …

3. spodrkniti (spodrkovati), spotakniti (spotikati) se: agaso pede lapsus H., homini nequam lapso et ut allevaretur roganti: „Tollat te“, inquit, „qui novit“ Q.; od tod metaf.
a) (z)motiti se, lahkomiseln, objesten biti, grešiti, pregrešiti se: labi autem errare, nescire, decipi et malum et turpe ducimus Ci., errore communi lapsus est Ci., l. per errorem Ci. ep. ali errore Icti., propter imprudentiam Ci. ali imprudentiā L. imprudentiā in aliqua re Ci. ali l. imperitiā Icti., l. ambitione, casu, consilio, opinione, in officio Ci., numquam labēre, si te audies Ci. ep., in quo verbo lapsa consuetudo deflexit de via Ci., l. furore L., hac spe lapsus C., prevaran v tem upanju, verbo lapsus in ullo O. sem izustil kako nepremišljeno besedo, l. verbo Plin. iun., pravo favore labi mortales solent Ph., labi memoriā Sen. ph. spomin (komu) odpove, napačno se spomniti, (z)motiti se v svojem pomnjenju, mente lapsi Cels., Suet. blazn(ež)i, a vera ratione lapsi videntur Lucr. da so zašli …
b) nagniti (nagibati) se h komu, k čemu, skoraj pritegniti (pritezati, pritegovati) komu: labor eo, ut assentiar Epicuro Ci. nagibam se k temu, da bi pritrdil Epikurovemu nazoru, nekaj vabljivega vidim v Epikurovem naziranju, labi ad illos, qui … Ci.
c) (v kako stanje) priti (prihajati), zaiti (zahajati), zabloditi, zabresti, zagaziti v kaj: veremini, ne labar ad opinionem Ci. da zabredem v blodnjo, da zablodim, civitatum mores lapsi ad mollitiem Ci., labier (star. = labi) in vitium H., l. in errorem emendabilem L., omnia in externum morem lapsa sunt Cu., l. in gaudia Val. Fl., in adulationem T., in luxuriam, in segnitiam Iust., in somnum, in soporem Petr. zaspati.
d) nagniti (nagibati) se k padcu, polomu, propasti (propadati), (z)rušiti se, izginiti (izginjati), (iz)giniti, preminiti (preminevati): cum labentem et prope cadentem rem publicam fulcire cuperetis Ci., ferre praesidium labenti et inclinatae paene rei publicae Ci., equitem Romanum … experientiā patrimonii amplificandi labentem excepit, fulsit … Ci., labente iam re L., eo citius lapsa res est L. (o ugledu decemvirov), labente deinde paulatim disciplinā L., deinde ut magis magisque lapsi sint (sc. mores) L., lapsa fides O., vidi ego labentes acies Pr. umikajoče se bojne vrste, genus lapsum, lapsis rebus V., miserere domus labentis V., labens regia Iust.; subst. lāpsus -ī, m = nesrečnik, nesrečnež: qui sero lapsum revocatis amici Pr., regia, crede mihi, res est succurrere lapsis O.

Opomba: Pt. labundus 3 (okrepljen labens) valeč se, deroč: unda sub undis labunda Acc. ap. Non.

laetor -ārī -ātus sum (laetus1) radost (veselje, veselost) kazati, radost (veselje) (ob)čutiti, veseliti (radovati) se česa, veseliti se česa, nad čim, vesel biti česa, rad biti kakšen ali z inf., vda(ja)ti se (objestnemu) veselju, pesn. in poklas. tudi = ljubiti kaj.

1. abs.: laetari ab eo, quod latius gaudium propter magni boni opinionem diffusum Varr., gaudere decet, laetari non decet Ci. (prim. gaudium in laetitia), laetari (z naspr. maerere, dolere, queri) Ci., T., nec longum laetabere V. in ne boš se dolgo veselil, veselje te bo kmalu minilo.

2. v raznih skladih: z abl.: ut quisquam amator nuptiis laetetur Ter., laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., meis incommodis laetabantur consules Ci., l. malo alieno, suā re gestā, maximarum rerum gloriā Ci., armis, Italiā repertā V., pueri fato, sospite nato O., templo eburno Pr., Asturcone Suet.; s praep.: laetari omnes … de communi salute sentio Ci., Vagenses biduum modo ex perfidia laetati S., in turpissimis rebus mulier laetatur Ci., laetaris tu in (ob) omnium gemitu et triumphas Ci.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): utrumque laetor Ci. ep., illud imprimis mihi laetandum iure esse video, quod … Ci., quod toto pectore laetor O.; z acc. kakega drugega imena: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum (zevg.) S., od tod potem: iis rebus laetandis Fr., laetanda parenti natorum lamenta Cl., cum laetandis maeroribus Aug.; z gen. (le zevg.): nec veterum memini laetorve malorum V. in ne veseli me spomin na prejšnje trpljenje; s kavzalnim stavkom: ut in hoc (nad tem) sit semper ipse laetatus, quod ea faceret, quae … Ci., laetati sunt, quod sellam curulem adtulisset Ci., laetari, quod nihil tristius nec insanabilius esset L.; z ACI: istuc tibi ex sententia tua obtigisse laetor Ter., quae perfecta esse gaudeo, iudices, vehementerque laetor Ci., laetor tandem longi erroris finem factum esse L. v moje veliko veselje je vendarle konec dolgotrajne zablode, nec vero Alciden me sum laetatus euntem accepisse lacu V. ni mi godilo. Metaf. (o neosebnih subj.): vitis laetatur tepore Col. trta ljubi toploto, trti godi toplota, frumenta maxime laetantur patenti campo Pall. — Od tod adj. pt. pr. laetāns -antis vesel, radosten: ut ludere inter se laetantis vidimus propter amnem Naev. ap. Non., olim quos abiens adfeci aegrimoniā, eos nunc laetantes faciam adventu meo Pl., itaque nubit Oppianico continuo Sassia laetanti iam animo Ci., non ego te gaudens laetanti pectore mittam Cat.; o stvareh: laetantia loca Lucr. veseli, lepi, rajski kraji. — Adv. laetanter z veseljem, radostno: l. accipere Lamp., agere, aspicere Cass.

lièvre [ljɛvr] masculin zajec; zajčje meso; sport tekač, ki pomaga rekorderju pri poskusu rušenja rekorda

civet masculin de lièvre zajčji ragu
cœur masculin de lièvre (figuré) strahopetec, »zajec«
mémoire féminin de lièvre slab spomin, spomin kot sito
lièvre de gouttière (populaire) maček
courir comme un lièvre zelo hitro teči
courir deux lièvres à la fois (figuré) zasledovati dva cilja, hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem
être poltron comme un lièvre biti velik bojazljivec
soulever, lever un lièvre (figuré) sprožiti neprijetno, a važno vprašanje
c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec, figuré tu je vozel, težava zadeve

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero

ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)

1. pl. ➞ → človek

2. Leute množina, Menschen množina
mali ljudje kleine Leute
pomembni ljudje Leute von Rang
preprosti ljudje schlichte Leute
vsi ljudje alle Welt, alle Leute
v redu ljudje ordentliche Leute
kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
(dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
(dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
skupina ljudi die Menschengruppe
spomin za ljudi das Personengedächtnis
dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
spraviti med ljudi unter die Leute bringen
med ljudmi unter den Leuten/Menschen
poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
zaradi ljudi der Leute wegen

3.
mnogo/malo ljudi viele/wenige

4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen?

Lupercus -ī, m (lupus in arcēre; prim. gr. λυκοῦργος „odvračalec volkov“)

1. Lupérk, pastirski bog, ki so ga istovetili z gr. likejonskim (licejskim) Panom: Iust. — Od tod subst. Lupercal -ālis, abl. -ālī, n
a) Luperkál, bogu Luperku (Panu) posvečena votlina ob vznožju Palatina: Ci. ep., V.
b) s pristavkom ludicrum: L. ali pl. Lupercālia -ium in -iōrum, n: Ci., Val. Max., Suet., Aur. luperkálije, Lupérkovo, Luperkov praznik, ki so ga obhajali 15. februarja. Na ta dan so k žrtvam (kozličkom) pripeljali dva mladeniča in se dotikali njunih čel s krvavim žrtvenim nožem (verjetno kot spomin na človeške žrtve v preteklosti); po žrtvovanju so Luperkovi svečeniki tekali po mestu z jermeni, rezanimi iz kož zaklanih žrtev, ter z njimi švrkali po mimoidočih. Take švrke so šteli za blagonosne, zlasti za nerodovitne žene. Adj. Lupercālis -e Lupérkov, luperkálski: sacrum Lupercale (= Lupercal; gl. Lupercal b)) Suet.

2. Lupercus (lupercus) lupérk, Luperkov svečenik, v sg.: Ci., Iuv., v pl.: V., O., Suet.

máh (-a, ú) m

1. bot. muschio; pl. mahovi muschi (Musci); borraccina;
z mahom obraslo drevo albero coperto di muschio
spomin na dogodek je že prerasel mah l'avvenimento è andato da tempo nell'oblio

2. nareč. palude, acquitrino

3. (puh) peluria

4. geogr. acquitrino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. planinski mah (islandski lišaj) muschio, lichene d'Islanda
šotni mah sfagno, muschio della torba