zamaševáti (-újem) | zamašíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. tappare, otturare:
zamašiti špranje tappare le fessure
pren. zamašiti komu usta tappare la bocca a qcn., imbavagliare qcn.
2. ingorgare, intasare:
listje je zamašilo kanal le foglie hanno intasato la conduttura
pren. zamašiti komu usta, gobec chiudere il becco a qcn.
pog. s tem denarjem bom zamašil vsaj nekaj lukenj con questi soldi regolerò almeno qualche debito
zamašiti s tamponom tamponare
zamašiti sod zipolare, zaffare la botte
B) zamašíti se (-ím se) perf. refl. congestionarsi, ingorgarsi, intasarsi, ostruirsi
Zadetki iskanja
- zavalíti (-ím)
A) perf.
1. rotolare:
zavaliti sod z voza rotolare la botte giù dal carro
2. bloccare, ostruire:
zavaliti predor s kamenjem ostruire il tunnel con pietre
B) zavalíti se (-ím se) perf. refl.
1. rotolare, rotolarsi:
kamen se zavali po strmini la pietra rotola per il pendio
2. sedersi, stendersi maldestramente, a fatica
3. precipitare, piombare:
snežni plaz se zavali po pobočju la valanga precipita lungo il versante
4. pren. cascare addosso, abbattersi:
vsa teža odločitve se je zavalila nanj tutto il peso della decisione si abbattè su di lui - zažvepláti to sulphur, to sulphurate, to sulphurize
zažvepláti sod to match (ali to fumigate) a cask - ἄρτιος 3 (ἄρτι) 1. pristojen, primeren, pripraven, ἄρτια βάζω pametno govorim; ἄρτια οἶδα zlagam se, enih misli sem s kom, τὸ ἄρτιον složnost. 2. pripravljen, voljen z inf. 3. pri številih: sod. – adv. ἀρτίως nedavno, ravnokar.
- ἕζομαι1 med. [Et. iz σέδjομαι, kor. sēd, lat. sedeo, slov. sedem, sedim, saditi (iz sōd-), nem. sitzen (got. sitan) setzen. – Obl. impf. ἑζόμην, aor. pass. cj. ἑσθῶ] usedem se, sedim; ἐκ τοῦ μέσου ἡμῖν ἕζεσθε ne mešajte se v naše zadeve, ostanite nevtralni, κῆρες ἐπὶ χθονί spustim se, padem na.
- ἰσο-σκελής 2 (σκέλος) enakokrak (trikot), sod (število).
- κάδος, ὁ [Et. izpos. hebr. kad; odtod izpos. lat. cadus, i; slov. kad, kadí] vrč, vedro, sod.
- κάλπις, ιδος, ἡ [Et. odtod. lat. calpar, aris, vinski sod (po dissimil. iz calpal, alis)] ep. vrč za vodo.
- οἴγνῡμι, οἴγω [Et. iz ὀϝείγνυμι, nem. weichen. – Obl. impf. med. ep. ὠίγνυντο, aor. ep. ὤιξα, nav. ἀν-οίγνυμι] odpiram, odklepam, odmašim, οἶνον načenjam (odpiram) sod vina.
- πίθος, ὁ [Et. lat. fidēlia (iz fides-lo-), fiscus (iz fids-co)] velik vrč, sod, kad; v pregovoru: μὴ συμβαίνῃ ἐν πίθῳ ἡ κεραμεία γιγνομένη da ne začneta z najtežjim.
- τεῦχος, ους, τό (τεύχω) orodje, priprava; pos. 1. pl. orožje. 2. (bojna) oprava. 3. posoda (vrč, sod), žara, πάγχρυσον darilna skledica. 4. vesla, ladjina oprava.
- φρέαρ, ατος, τό, ep. φρεῖαρ [Et. iz φρηϝαρ, kor. bhrew, vreti, variti, nem. Brunnen] 1. studenec, vodnjak, shramba za vodo (sod). 2. NT brezdno, prepad.
- бездонный brezdanji, brez dna; neskončen;
бездонная бочка sod brez dna, (pren.) pijanec, zapravljivec - вкатывать, вкатить valjati v kaj, zvaliti v kaj, (s)kotaliti v kaj; (za)peljati z vozilom v kaj;
в. бочку в погреб valjati sod v klet, zvaliti sod v klet - починать, почать zače(nja)ti, nače(nja)ti (hlebec);
п. бочку nastaviti sod