Franja

zamaševáti (-újem) | zamašíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. tappare, otturare:
zamašiti špranje tappare le fessure
pren. zamašiti komu usta tappare la bocca a qcn., imbavagliare qcn.

2. ingorgare, intasare:
listje je zamašilo kanal le foglie hanno intasato la conduttura
pren. zamašiti komu usta, gobec chiudere il becco a qcn.
pog. s tem denarjem bom zamašil vsaj nekaj lukenj con questi soldi regolerò almeno qualche debito
zamašiti s tamponom tamponare
zamašiti sod zipolare, zaffare la botte

B) zamašíti se (-ím se) perf. refl. congestionarsi, ingorgarsi, intasarsi, ostruirsi

zavalíti (-ím)

A) perf.

1. rotolare:
zavaliti sod z voza rotolare la botte giù dal carro

2. bloccare, ostruire:
zavaliti predor s kamenjem ostruire il tunnel con pietre

B) zavalíti se (-ím se) perf. refl.

1. rotolare, rotolarsi:
kamen se zavali po strmini la pietra rotola per il pendio

2. sedersi, stendersi maldestramente, a fatica

3. precipitare, piombare:
snežni plaz se zavali po pobočju la valanga precipita lungo il versante

4. pren. cascare addosso, abbattersi:
vsa teža odločitve se je zavalila nanj tutto il peso della decisione si abbattè su di lui

zažvepláti to sulphur, to sulphurate, to sulphurize

zažvepláti sod to match (ali to fumigate) a cask

ἄρτιος 3 (ἄρτι) 1. pristojen, primeren, pripraven, ἄρτια βάζω pametno govorim; ἄρτια οἶδα zlagam se, enih misli sem s kom, τὸ ἄρτιον složnost. 2. pripravljen, voljen z inf. 3. pri številih: sod. – adv. ἀρτίως nedavno, ravnokar.

ἕζομαι¹ med. [Et. iz σέδjομαι, kor. sēd, lat. sedeo, slov. sedem, sedim, saditi (iz sōd-), nem. sitzen (got. sitan) setzen. – Obl. impf. ἑζόμην, aor. pass. cj. ἑσθῶ] usedem se, sedim; ἐκ τοῦ μέσου ἡμῖν ἕζεσθε ne mešajte se v naše zadeve, ostanite nevtralni, κῆρες ἐπὶ χθονί spustim se, padem na.

ἰσο-σκελής 2 (σκέλος) enakokrak (trikot), sod (število).

κάδος, ὁ [Et. izpos. hebr. kad; odtod izpos. lat. cadus, i; slov. kad, kadí] vrč, vedro, sod.

κάλπις, ιδος, ἡ [Et. odtod. lat. calpar, aris, vinski sod (po dissimil. iz calpal, alis)] ep. vrč za vodo.

οἴγνῡμι, οἴγω [Et. iz ὀϝείγνυμι, nem. weichen. – Obl. impf. med. ep. ὠίγνυντο, aor. ep. ὤιξα, nav. ἀν-οίγνυμι] odpiram, odklepam, odmašim, οἶνον načenjam (odpiram) sod vina.

πίθος, ὁ [Et. lat. fidēlia (iz fides-lo-), fiscus (iz fids-co)] velik vrč, sod, kad; v pregovoru: μὴ συμβαίνῃ ἐν πίθῳ ἡ κεραμεία γιγνομένη da ne začneta z najtežjim.

τεῦχος, ους, τό (τεύχω) orodje, priprava; pos. 1. pl. orožje. 2. (bojna) oprava. 3. posoda (vrč, sod), žara, πάγχρυσον darilna skledica. 4. vesla, ladjina oprava.

φρέαρ, ατος, τό, ep. φρεῖαρ [Et. iz φρηϝαρ, kor. bhrew, vreti, variti, nem. Brunnen] 1. studenec, vodnjak, shramba za vodo (sod). 2. NT brezdno, prepad.

бездонный brezdanji, brez dna; neskončen;
бездонная бочка sod brez dna, (pren.) pijanec, zapravljivec

вкатывать, вкатить valjati v kaj, zvaliti v kaj, (s)kotaliti v kaj; (za)peljati z vozilom v kaj;
в. бочку в погреб valjati sod v klet, zvaliti sod v klet

починать, почать zače(nja)ti, nače(nja)ti (hlebec);
п. бочку nastaviti sod