maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika
Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava Me)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga
Zadetki iskanja
- mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč
mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo! - marrano umazan, nesnažen; sleparski, lopovski
marrano m umazanec; lopov, slepar - nē-quam, adj. indecl., komp. nēquior -ius, superl. nēquissimus 3, adv. nēquiter (nēquam iz nē ne + quam kako, torej = „ki se ne da kako rabiti“, „ki ni za kako rabo, „ki ni za nobeno rabo“)
1. (o stvareh) neraben, neuporaben, malovreden, nekoristen, hiben, pomanjkljiv, nepopoln, grd, napačen, nespodoben, zanič, ničvreden: verbum Pl., piscis nequam est nisi recens Pl., aurum Luc. ap. Fest., ius tam nequam Ci., quod in matre (sc. vite) nequam fuisset Col., libellus sit nequior omnibus libellis Mart., enthymema nequam et vitiosum est Gell., n. passio P. Veg.
2. (o osebah, zlasti sužnjih, in njihovem značaju) ničev, zanič, malovreden, ničvreden, nevreden, malopriden, lahkomiseln, zanikrn, nemaren, podel, zaničevanja vreden, pokvarjen, malopriden, barabinski, sleparski, lopovski, nemoralen, zavržen(ec), pridanič, navihan(ec), nepridiprav (naspr. bonus, frugi): malus et nequam es Pl., cupis me esse nequam, tamen ero frugi bonae Pl., nequius nihil quam agens consilii servos est Pl., liberti nequam et improbi Ci., homo non nequam Ci., multo sceleratior et nequior quam ille Ci., quid est nequius viro effeminato? Ci., homo nequissimus atque improbissimus Ci. največji malopridnež in slepar, nequam et cessator Davus H., homo ingeniosissime nequam Vell. premeten zanikrnež, nequam mancipia emere Sen. ph., nequam agricolam esse Plin., nequam iuvenes facilesque puellae Mart., homo omnium bipedum nequissimus Modestus ap. Plin. iun., Ap. najhujši lopov pod soncem, servus nequissimus atque mulier nequior Ap. največi prekanjenec in še večja prekanjenka, spiritus nequissimi Lact. hudobni duhovi; neutr. kot adv.: alicui nequam dare ali facere Pl. naplesti, zagosti jo komu. Adv. nēquiter, komp. nequius, superl. nēquissimē narobe, ne prav, hudo, slabo, sramotno, podlo, pokvarjeno, malopridno, pokvarjeno, sleparsko, zanikrno, ničvredno, lahkomiselno, potratno: nequiter fricare genua Pl., nequiter facere Pl. hude (reči) uganjati, nequiter facere aliquid Ca., Gell., turpiter et nequiter facere Ci., male, prave, nequiter, turpiter cenabat Ci., utrum bellum susceptum sit nequius an inconsultius gestum, dici non posse L., nequissime vitiari Plin. kar najhuje, nequius nihil umquam factum est Mart. - pájaro moški spol ptič; premetenec
pájaro bobo pingvin
pájaro carpintero žolna
pájaro de cuenta lopov, (eleganten) pustolovski slepar
pájaro gordo (fig) »velika živina«, ugledna oseba
pájaro mosca kolibri
pájaro niño pingvin; pitana gos
más vale pájaro en mano que buitre volando bolje vrabec v roki kot golob na strehi
matar dos pájaros de un tiro ubiti dve muhi z enim udarcem
tener la cabeza a (ali llena de) pájaros biti vetrnjak - pícaro lopovski, sleparski, premeten; zloben, potuhnjen, zahrbten
pícaro m lopov, slepar; navihanec, porednež; potepuh, klatež
pícaro de cocina kuharski vajenec - slepár(ka) swindler; impostor; cheat; juggler
slepár(ka) pri kartah cardsharp, cardsharper, cheat - tramposo sleparski, goljufiv
tramposo m slepar, goljuf - trapacero, trapacista sleparski, goljufiv
trapacero m slepar, goljuf - venditore
A) agg. (f -trice) prodajen
B) m (f -trice) prodajalec, prodajalka, trgovec, trgovka:
il venditore e il compratore prodajalec in kupec
venditore ambulante krošnjar
venditrice d'amore evfemistično prostitutka
venditore di carne umana trgovec s sužnji
venditore di fumo pren. širokoustnež, slepar - vol2 [vɔl] masculin let(enje), polet; jata
vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko - ἀγύρτης, ου, ὁ (ἀγείρω) berač, potepuh, slepar.
- ἀπατεών, ῶνος, ὁ (ἀπατάω) slepar, goljuf, zapeljivec.
- γόης, ητος, ὁ (γόος) čarovnik, slepar.
- ἐπί-κλοπος 2 (κλέπτω, κλοπή) ep. tatinski, premeten, μύθων prekanjen; subst. slepar, goljuf, blebetač.
- ἠπεροπεύς, έως, ὁ ἠπεροπευτής, οῦ, ὁ ep. drugače govori, kakor misli, zapeljivec, slepar, goljuf.
- κλέπτης, ου, ὁ (κλέπτω) 1. tat, goljuf, slepar. 2. adi. zvit, goljufiv, κλέπτης αὐτοῦ ψηφοποιὸς ηὑρέθης spoznal je, da si ga zvijačno za glasove prevaral; sup. κλεπτίστατος 3 najbolj samopašen.
- κυβιστητήρ, ῆρος, ὁ (κυβιστάω) ep. 1. skakač, glumač, slepar. 2. potapljalec.
- λωπο-δύτης, ου, ὁ (δύω) tat (obleke), razbojnik, lopov, slepar.
- Μάγος, ὁ [iranskega izv., starperz. maguš] mag, svečenik pri Medih in Perzijanih. – Magi so se bavili z znanostjo (posebno z zvezdoznanstvom) in z vražami, zato pomeni beseda tudi: a) modrijan, zdravnik, astrolog; b) čarovnik, razlagalec sanj, slepar, vražar.